TUDI POZIMI PIJTE VELIKO VODE

Konzumacija tekočine je izjemnega pomena tudi pozimi, ko zunaj ni visokih temperatur in mnogi kar pozabijo na žejo, dokler ni njihovo grlo popolnoma izsušeno – takrat pa je telo že dehidrirano, zato je potrebno piti že pred tem trenutkom. Vsak del organizma za svoje pravilno delovanje potrebuje vodo in ne obstaja metabolni proces, ki bi lahko potekal brez nje. Voda izboljšuje mentalne funkcije, pomaga pri izgubljanju kilogramov, je gorivo za možgane in ščiti pred mnogimi boleznimi. 1. Izboljšuje mentalne funkcije Če ste že pozabili, o čem je govoril ta članek na začetku, vaši možgani nujno potrebujejo vodo. 80% možganskega tkiva je sestavljenega iz vode, zato je pomembno, da jo možganom dovajamo ves čas. Klinične raziskave kažejo, da dehidracija zmanjšuje kratkoročno pomnjenje in moti koncentracijo. Logika je enostavna. Če možganom odvzamete najpomembnejšo sestavino za funkcioniranje, imate problem – kot bi želeli voziti avto brez goriva. V možganih voda redči tekočine, ki raznašajo proteine in encime, in pomaga pri njihovem prenašanju na ciljne točke. Ko je telo dehidrirano, tekočine potujejo v možgane počasneje in zato se upočasni njihovo delovanje. Voda iz telesa prav tako izpira proste radikale, ki škodujejo organizmu. 2. Lahko prepreči nevarne bolezni Artritis, rak in srčni problemi so nevarne bolezni, ki mučijo milijone ljudi, lahko pa se jim izognete, če pijete vodo. Čista voda je ključna sestavina hrustanca, ki obdaja sklepe. Je pomemben del tekočine v sklepih, ki le-te podmaže in služi kot amortizer za udarce. Če ima telo dovolj vode, je v sklepih manj trenja, kar pomeni manj artritisa. Prav tako voda iz telesa izpira toksične snovi. Če s pitjem večjih količin vode zmanjšujemo čas, ki je potreben za prečiščevanje organizma, se toksične snovi ne utegnejo nakopičiti v črevesju in mehurju v prevelikih količinah, kar povečuje možnosti, da se izognemo raku. Voda je zaslužna za manjše količine soli v telesu. Vse več raziskav je pokazalo, da so visoke količine soli povezane z visokim krvnim tlakom in s tem z boleznimi srca in ožilja. Voda preprečuje želodčne težave, z uriniranjem pa se znebimo tudi snovi, ki povzročajo prehlade in vnetja. 3. Pomaga pri izgubljanju kilogramov Če ste lačni, popijte kozarec vode. Ta ne vsebuje ne kalorij ne maščob, a dokazano zmanjšuje občutek lakote. Voda pospešuje metabolizem, kar je še bolj pomembno. Več vode v telesu pomeni hitrejše izgorevanje kalorij. Raziskave kažejo, da po dveh popitih kozarcih vode telo potrebuje 10 do 40 minut, da začne metabolne procese, nato pa porablja 30 odstotkov več kalorij. Nekatere raziskave so pokazale, da osebe, ki pijejo šest kozarcev vode na dan, izgubijo tri kilograme maščobe na leto. 4. Preprečuje karies Pravijo, da je nasmeh vreden milijon dolarjev in ne stane nič. Vsi pa vemo, koliko nas stanejo obiski pri zobozdravniku. Znano je, da je voda sestavni del mnogih telesnih tekočin, med njimi tudi sline, ki je pomembna v boju proti kariesu. Propadanje zob se začne s koncentracijo kisline, ki načne zobno sklenino. Slina nevtralizira to kislino, vsebuje pa tudi posebne minerale, ki pomagajo pri obnovi zob. 5. Dozirajte količino vode Pomembno je, da konzumirate potrebno količino vode, ne smete pa pretiravati. Povprečna oseba porabi tri do štiri kozarce vode na dan z dihanjem in znojenjem. Če temu dodamo nekaj obiskov stranišča in malo telovadbe, boste izgubili že osem kozarcev vode. Zato je pomembno, da potrošeno količino nadomestite, vendar ne pretirano. Prevelika količina vode za odraslo osebo je okrog devet litrov vode na dan. vir lifestyle.enaa.com Program za hujšanje Želite več energije. Pospešite zdravo hujšanje z antioksidanti topnimi v vodi - C-vitamin aktivira zdravo hujšanje. Na japonskem je navada pitja vode takoj po bujenju. Tudi znanstveni testi so potrdili prednosti te tehnike. Zdravljenje z vodo daje rezultate pri "starih" in resnih boleznih, kot tudi pri "novih" modernih boleznih. Na Japonskem je priznano tovrstno zdravljene kot 100% zanesljivo zdravljenje sledečih bolezni: glavoboli bolečine v telesu srčni problemi artritis hitro bitje srca epilepsija maščoba v krvi (trigliceridi) bronhitis astma TB meningitis bolezni mehurja in ledvic bruhanje gastritis driska hemoroidi diabetes zaprtje vse bolezni oči bolezni maternice in menstrualni problemi rak bolezni ušes, grla in nosu NAČIN ZDRAVLJENJA Čim se zjutraj prebudite, še preden si umijete zobe, popijte 640 ml vode umijte si zobe in ustno votlino in naslednjih 45 minut ne zaužijte ničesar po 45 minutah lahko normalno jeste in pijete po 15 min. ( kolikor traja zajtrk), ne jejte in pijte ničesar naslednji 2 uri tisti, ki so stari in bolni in ne morejo popiti 4 kozarce vode naenkrat (dokler se ne privadijo), lahko začnejo tako, da naenkrat popijejo toliko vode, kot je lahko, potem pa vsak dan povečujejo količino, dokler ne dosežejo teh 4 kozarcev ta metoda pozdravi bolne, zdravi pa bodo uživali še več zdravja .

 KOLIKO DNI JE POTREBNO PITI VODO, DA SE STANJE IZBOLJ�? visok krvni tlak - 30 dni gastritis - 10 dni diabetes - 30 dni zaprtje - 10 dni rak - 180 dni TB - 90 dni Ljudje, ki imajo artritis, naj prvi teden pijejo 640 ml vode samo 3 dni, od drugega tedna naprej, pa naj pijejo vodo vsak dan. Ta metoda zdravljenja nima nobenih stranskih učinkov, razen tega, da boste večkrat odvajali vodo. Dobro bi bilo, da bi se ta metoda uporabljala tekom celega življenja, ne pa samo takrat, ko zdravimo določeno bolezen. (vir: Drink wather on empty stomach)

STRES

Krči, ki jih povzroča stres Vedno obstaja vzrok za psihosomatske bolezni. Ivica Flis, dr. med., spec. fiziatrije V evropski populaciji ima 75 odstotkov prebivalcev vsaj enega izmed simptomov psihosomatskega izvora. Med njimi so zelo pogosti psihogeni krči mišic, ki najpogosteje (v 90 odstotkih) prizadenejo ženske. Vedno obstaja vzrok za psihosomatske bolezni - spremembe v zasebnem ali profesionalnem življenju, selitev, razveza in razdor v družinskem življenju, sprememba delovnega mesta... Emocionalni stres, preobremenitev ali kaj drugega so prav tako lahko vzrok psihogenih bolezni - krčev mišic. Obstaja rizična skupina pri tem obolenju: v 90 odstotkih so prizadete ženske. Razlaga, ki jo ponujajo znanstveniki, je preprosta. Prag vzdržljivosti ženske populacije je nižji kot pri moških, obremenjenost ženske populacije pa je večinoma precej večja. Te težave, se najhitreje izrazijo pri že sicer preobčutljivih. tesnobnih, preobremenjenih ljudeh, ki ob vse večjem pritisku ne najdejo več moči, da se stresu uprejo in se soočijo z njim. Vendar se ne predajo in hočejo vztrajati. Pri tem se izčrpajo, počutijo se vse slabše, znajdejo se v začaranem krogu. Psihosomatski vzrok lahko odkrijemo pri boleznih, kot sta na primer migrena in zaprtje - podobno lahko nastanejo tudi mišični krči. Te težave pestijo predvsem bolj občutljive in/ali preobremenjene ljudi. Prepoznavanje znakov V ambulante splošne medicine, fiziatrije, ortopedije in druge pogosto prihajajo bolniki, ki tožijo o bolečinah in velikokrat tudi o krčih v mišičevju. Kadar želimo ugotoviti, ali gre za psihosomatske krče, imamo zdravniki dve možnosti: klinične preiskave in Chvostekov test. Pri testu uporabljamo refleksno kladivce (kladivce za testiranje refleksov), s katerim potrkavamo po obrazu. Pri psihogenih krčih s tem izzovemo krče zgornje ustnice. Najpogosteje lahko z dobro anamnezo (izpraševanjem in pogovorom) ter kliničnim pregledom prepoznamo vse znake. Prepoznavanje je nadvse pomembno in seveda potrebno, če se želimo pravilno odločiti in svetovati primerno zdravljenje - ne zdravimo namreč enako osebe, ki občuti zbadanje, in bolnika, ki si ne upa iz hiše zaradi strahu pred ponovitvijo bolezni. Velikokrat se zdravnik odloči za podporno terapijo s kalcijem in magnezijem, vendar sta ta dva lahko samo del terapije, saj pomanjkanje teh elementov ni osnovno. Od preiskav opravimo tudi elektromielografijo (EMG) in/ali elektroencefalogram (EEG), vendar nista nujno potrebna in tudi ni zagotovila, da bosta nakazala bolezenske znake. Prve motnje Ob zdravnikovi pomoči bi bolnik moral čimprej spoznati, kaj so pravi vzroki težav. Največkrat so povezani z družino ali njegovo okolico. V začetku velikokrat pomagajo že pogovori z zdravnikom ali terapevtom. Pogosto je krčenje mišic posledica nakopičenega stresa. Najprej izbruhnejo blažji znaki: drhtenje, mrazenje, cmok v grlu (tiščanje in zatezanje okoli vratu), mravljinci ali zbadanje v rokah ali nogah brez znakov za bolezni hrbtenice. Vsak od nas lahko pri sebi v določenem obdobju opazi take znake. Dokler so ti simptomi blagi in se pojavljajo posamično, ni razlogov za skrb - brez zdravnika in zdravil se običajno vse normalizira. Niz različno intenzivnih simptomov se pojavlja pred krči kadar ti izvirajo iz psihe. Najpomembnejši so: glava: utrujenost, nespečnost, glavobol, vrtoglavica, razdražljivost, strah (npr. pred množico ali samoto); oči: slabljenje vida; dihala: cmok v grlu, občutek dušenja in zatezanja; srce: pospešeno bitje srca, zbadanje v predelu srca - predvsem pri vdihu, občutek oteženega dihanja; prebava: driska, zaprtje izmenoma oboje, bolečine v spodnjem delu trebuha, krči v prebavilih; želodec: napetost, bolečine; kosti: bolečine v vratu in napetost v vratno-ramenskih prehodih, bolečine vzdolž celotne hrbtenice; sklepi: srbečica ali celo izpuščaji, luščenja kože nad njimi, krčenje mišic nad sklepi, drhtenje, okorelost; koža: srbečica, izpuščaji, ekcemi, luskavica; spolni organi: bolečine v spodnjem delu trebuha, boleče mesečne periode, srbečica spolovila, izcedek. Kadar so motnje hujše in številnejše, je smiselno poiskati pomoč zdravnika. Ob hujši bolezni bolnik toži nad prebavnimi motnjami, vrtoglavico, nekontroliranim bitjem srca, pritiskom v prsih in vratu, glavoboli. V akutni fazi sledita kriza in tesnobnost. Ob tem se pojavijo hladno znojenje, hitro bitje srca (tahikardija) in občutek splošne slabosti. Včasih te simptome spremljata drhtenje in napetost mišic. Tesnoba postaja vse hujša. Take bolnike je treba zdraviti, saj drugače simptomi postajajo hujši in se pojavljajo vse pogosteje. V skrajnih primerih se tesnoba spremeni v fobijo ali celo v katero izmed hudih organskih bolezni. Na primer: kriza lahko nastopi v avtobusu, zato so bo prizadeti nato izogibal vsakemu prevoznemu sredstvu. Podobne izkušnje so mogoče še kje, zato lahko izogibanje takim situacijam postane pravilo. Nastopi nevarnost, da se prizadeta oseba umakne vase, se izogiba družbi in prijateljem, noče več iz stanovanja. Znaki, ki jih ne smemo spregledati boleče krčenje ledvenih mišic, cmok v grlu, drhtenje in trepetanje vek, glavobol in vrtoglavica, bolečine pri vdihu in oteženo dihanje, hitro bitje srca, mravljinci v rokah, napet trebuh, močni vetrovi, zaprtje ali driska, krči in otrplost malih sklopov. Vsakega izmed nas lahko prizadene psihosomatski sindrom - preobremenjenost, preutrujenost, nespečnost in vsestranska izčrpanost vodijo v preobčutljivost. Ta pa je poglavitni razlog za to bolezen. Na to najbolj opozarjajo glavobol, krčenje mišic in občutek tesnobe. Ni namreč tipične skupine ljudi, ki oboleva, obstaja pa vzrok, ki se pojavlja pri vseh - stres. Tudi otroci, stari šele pet let. lahko zbolijo zaradi tega. Znaki so podobni kot pri odraslih: prebavne motnje, slabost, bruhanje, v kratkem času zaporedno ponavljanje obolenj dihalnega sistema, padec odpornosti (vnetja, herpes...). Pogosto ti otroci slabo in premalo spijo. Vse to se odraža pri učenju, obnašanju - agresija, odnos in naravnanost proti staršem ali učiteljem. Pogosto so to otroci, katerih starši imajo psihosomatske krče. Seveda moramo to tesnobo razlikovati od drugih bolezni, predvsem ne smemo zanemariti tistih znakov, ki napovedujejo huda obolenja srca, dihal, prebavil ali celo glave. Tudi žalost, ki sledi emocionalnemu šoku, izgubi bližnjega ali selitvi, se lahko izrazi s tesnobo, a to ni bolezen. Pri psihosomatskem sindromu se pojavi več znakov skupaj: krči mišic in drugi simptomi, povezani s prebavo, mišicami, dihanjem. Pravi psihosomatski sindrom lahko vodi tudi v depresijo, saj bolnik pogosto noče govoriti o dejanskih vzrokih. Kadar to traja dalj časa in se poglablja, lahko sledi depresija - takrat je treba zdraviti tudi to. Nemalokrat si prizadeti skušajo pomagati kar sami, predvsem z zdravili za pomiritev. Sedativi so sicer potrebni, a terapijo mora voditi zdravnik, ki se zaveda, da celostno zdravljenje ne temelji na zdravilih. Vse prepogosto se to namreč sprevrže v navado in odvisnost zato je pomembno, da jih bolnik ne izbira sam. Pri dalj časa trajajoči dejanski motnji, ki jo spremljajo fobije pred zaprtim prostorom (klavstrofobija), pred odprtim prostorom (agorafobija), pred izhodom iz hiše, pred prijatelji, pred odhodom na delo in depresija, je ta dejansko potrebna zdravniškega nadzora in zdravljenja. Danes je na voljo veliko tehnik in tudi zdravil, vendar mora bolnik pri zdravljenju sodelovati in spoznati prave vzroke bolezni. Zdravljenje je odvisno od stopnje bolezni in vključuje različne načine (v prvi fazi predvsem psihoterapija, ob tem različne tehnike sproščanja, postopki fizikalne medicine, akupunktura, vključevanje v športne aktivnosti, od zdravil pa predvsem na zeliščni osnovi). Težje oblike zahtevajo nadzor zdravnika - psihiatra ali celo zdravljenje v bolnišnici. Ko se pojavi kriza Ne smete se prepustiti tesnobi. Poskušajte se prepričati, da je kriza prehodna, da vam ne preti nikakršna nevarnost. Zaprite oči in se poskusite umiriti. Dihajte počasi in v sebi ali naglas ponavljajte svoje ime. Ne razmišljajte o ničemer drugem, strmo ponavljajte svoje ime in se umirite. To naj traja vsaj 15 minut. Nato si najdite opravilo, ki vas bo zaposlilo za uro ali dve. Če še občutite cmok v grlu, dihajte v sklenjene dlani ali v plastično vrečko (do pet minut). Kadar kriza kljub vsemu ne mine, lahko zaužijete sredstvo za umirjanje in sproščanje mišic (najbolje iz zeliščne lekarne). A pri zdravilih bodite pazljivi: zaužijte le majhne odmerke in samo ob hudi krizi - dolgotrajno uživanje zdravil je povsem kontraproduktivno. Najbolje je, če krizi sledi trenutek resnice: priznajte si, da ste v stiski, zato si morate pomagati. Predvsem sami! Najdite čas za vsakdanje sproščanje, vadite dihanje in sproščajte mišice. Poskušajte se pogovoriti in odstranite vzroke, kadar je to le mogoče. Najdite si čas za vsakodnevni sprehod, tek ali kolesarjenje, za redno vsakotedensko savnanje, izlet v hribe in planine, na sneg - vse to je najbolje početi v družbi, ki jo imate radi. Vsekakor je pametneje in koristneje izbrati katerokoli športno aktivnost kot pa se zapreti in osamiti v (temnem) prostoru. Ob tem je priporočljivo, da si omislite še redne masaže, plavanje, skupinske meditacije in sproščanje, avtogeni trening ali trening obvladovanja samega sebe. Vsaka izmed teh aktivnosti vam bo zagotovo vzela manj časa kot najblažja oblika opisane bolezni - predvsem pa se boste počutili veliko bolje, tudi videti boste veliko bolj zadovoljni in samozavestni. Vitaminsko-mineralni »koktajl« Majhne količine magnezija in kalcija lahko olajšajo samo začetne težave. Omogočajo sproščanje mišic in zmanjšajo živčno mišično preobčutljivost. Organizem potrebuje dnevno 800-1200 mg kalcija in 300 mg magnezija. Dodatne količine obeh mineralov je treba jemati previdno, nikoli istočasno, saj eden ovira delovanje drugega. Vitamin D, ki pospešuje absorpcijo kalcija v organizmu, je pogosto predpisan sočasno. Prve uspehe takega zdravljenja lahko opazimo šele po treh mesecih. Strokovna akupunktura prav tako daje dobre rezultate. Z delovanjem na določene točke lahko dosežemo sprostitev mišic in živcev, krči oslabijo ali povsem minejo. Potrebne so dve do tri seanse na teden, in to nekaj mesecev. Dihalne vaje in sproščanje Ljudje, ki imajo krče, pogosto ne znajo pravilno dihati. Ob pravilnem vdihu morajo sodelovati trebušne mišice. Dobro je nadzorovati dihanje, znati sproščati mišice in umiriti srčni ritem. Teh tehnik se lahko naučite pri fizioterapevtu, v tečajih joge, meditacije ali pri športu. Ko to osvojite, morate vsakodnevno vaditi vsaj 20 minut. Ob napadu vam lahko zelo pomaga! Krči izvirajo iz psihičnih težav in stanj, ki izzovejo tesnobo, zato je nujno najti čas in sogovornika, da o tem spregovorite. Ni takoj potrebna psihoterapija. To pripomore k odkrivanju vzrokov, ki so povzročili (pred)bolezensko stanje. Najlepše je, če to lahko storite s prijateljem ali znancem. Kadar so krči pogosti, hudi in se pojavljajo kot posledica globljih psihičnih težav, je nujno zahtevnejše zdravljenje.

Alfa stanje možganskih valov (8-12 Hz)

Obstajajo štiri stanja zavesti, aktivnosti možganskih valov, ki se jih da prikazati z elektroencefalogramom (EEG-jem), vsa pa se imenujejo z grško besedo: Beta, Alfa, Theta in Delta.b z

Alfa stanje je stanje "pasivne pozornosti" in povečane sugestabilnosti. Poslušanje glasbe in sproščanje definira to stanje. Mistična stanja zavesti se zgodijo v Alfa stanju, ki ga običajno vsakodnevno doživljamo pred spanjem in takoj za tem, ko se zbudimo. Alfa stanje se prav tako prostovoljno doseže v stanju lahke hipnoze, meditacije, zdravljenja stresa (biofeedback) in dnevnega dremeža. Frekvenca Alfa stanja možganskih valov se spusti na 8-12 Hz, ki je tudi dom Shumanove resonance – resonančne frekvence zemljinega elektromagnetnega polja..

Sveža kreativna energija začne teči. Strah izgine. Občutimo osvobajajoč občutek miru in dobrega počutja. V alfa stanju začnemo dostopati do bogate kreativnosti, ki leži malo nad našo umsko zavednostjo – je portal, vstopna točka v globlja stanja zavesti. Alfa stanje je popotovanje v svoje globine, kjer se na nečustven način brez obsojanja soočimo z lastnimi problemi. V alfa stanju se priklopimo na lastno kreativnost in z lahkoto rešujemo probleme, najdemo nove ideje ter vadimo kreativno vizualizacijo. Probleme začnemo dojemati ne več kot prepreke, ampak kot izzive. Z drugačnim dojemanjem si hitro osvetlimo tudi več možnih izbir, večja izbira pa nas osvobaja mnogokrat izbrane edine poti strahu. V Alfa stanju začutimo svobodo ustvarjanja brez omejitev - užitek, ki smo ga poznali kot majhni otroci.

To je meditativno stanje uma. Tu prihaja do sanjarjenja, vizualizacije, prikazovanja barv, podzavestnih psihičnih slik...V tem stanju možganskega valovanja smo zelo sugestivni, sprejemljivi za afirmacije in je primerno tudi za avtohipnozo. V alfa stanju poteka tudizdravljenje z bioenergetskimi metodami. To stanje ima več pozitivnih učinkov na človeka.Med drugim deluje proti stresno, protibolečinsko, pride tudi do istočasne uporabe obeh možganskih hemisfer – leve polovice, ki je odgovorna za analitiko, logiko, fokusiranje, komunikacije na zavestnem nivoju in desne polovice, kjer se pojavlja intuicija, vizualne in senzualne sposobnosti. Pomeni da v tem stanju lahko sprejemamo notranje resnice in jih istočasno tudi miselno analiziramo in izoblikujemo. Seveda pa je alfa stanje tudi prehod med beta in theta možganskim valovanjem. Pri frekvenci 10 Hz lahko zaznamo informacije v duhovni dimenziji in jih uporabimo kot pomoč pri sprejemanju pravih odločitev ali za reševanje problemov v fizični dimenziji.

Zdravo Alfa stanje omogoča uporabno mentalno naravnanost, pomaga pri sposobnosti mentalne koordinacije, poveča splošno občutenje sproščenosti in utrujenosti. V tem stanju lahko hitro in učinkovito opravite katero koli opravilo. Ko prevladuje Alpha stanje, se večina ljudi počuti sproščene in umirjene. Alpha možganski valovi so kot kaže most med zavestnim in nezavednim.

Ta ritem valovanja je na splošno dominanten pri normalnih sproščenih odraslih. Je pa prisoten tudi v večini časa pred 13 letom starosti. Alfa valovanje naj bi bilo produkt bele smovi možganov, ki med seboj povezuje vse dele možganov. Alfa stanje je kar pogosto valovanje in se pojavi kadar je oseba pozorna vendar ne procesira informacij aktivno. Najmočnejši so na zadnjem delu možganov in tudi ob frontalnem korteksu.

Alfa stanje je povezano z ekstravertnostjo (introvertnost ima nižjo frekvenco valovanja), kreativnost (recimo med poslušanjem ali pred rešitvijo kreativnega problema) in ob mentalnem delu. Kadar so Alfa valovi v optimalnem obsegu, doživljamo dobra občutja, vidimo svet pozitivno in prežema nas občutek umirjenosti. To stanje je eno najbolj pomembnih pri učenju in uporabi naučenih informacij pri izobraževanju in pri delu. Alfa stanje lahko spodbudite z zaprtimi očmi in globokim dihanjem. Alfa-Theta trening lahko rezultira v povečani občutljivosti, abstraktnemu razmišljanju in samo kontroli.

Področja: regionalno, ponavadi zajema celotno področje; zadnji del glave ob zaprtih očeh
Subjektivno občutenje stanj: sproščeno, brez motenj in razburjenja vendar ne zaspanost, umirjenost, zavest
Vedenje in aktivnosti: meditacija, brez aktivnosti
Fiziološke povezave: sproščenost, zdravljenje
Učinki treniranja: sproščenost
Del Alpha pasu, nizki: 8-10: notranje zavedanje jaza, povezave uma in telesa, ravnovesje
Del Alpha pasu, visoki: 10-12: koncentracija, zdravljenje, integracija uma in telesa


Vir: 
Inštitut Transpersonalne Psihologije (2011), Elektronski vir, http://www.theta-psy.com/sl/theta-psy/znanost-in-mogani.html [dostop 8. julij 2011] 
Zepan M. (2011), Elektronski vir, http://teate-reiki.com/index.php/theta/theta-healing-predstavitev.html[dostop 8. julij 2011] 
Backman L. (2009), Knjiga Bringing your Soul to Light, Llewellyn Worldwide, 2009

ZAKON USTVARJANJA

Ena od naših temeljnih nalog je torej ustvarjanje. Kreiranje želene realnosti je v bistvu dosti lažje kot si predstavljamo. Mi smo bitja neomejenih možnosti in samo naše neznanje je tisto, ki nas ovira, da že v tem trenutku ne znamo poustvariti vsega kar si želimo. Tako kot je cel ta svet svet dvojnosti smo tudi mi dvojni. Imamo zavest in podzavest, oziroma razum in dušo. Naša podzavest, duša je tisti del nas, ki se veliko bolj kot mi zaveda, da je z vsem povezana, ne čuti ločenosti, kot jo mi doživljamo. In ko se naučimo ustvarjanje prepustiti temu našemu delu, življenje postane lepše, polnejše, bolj osrečujoče. Psihologija mu reče podzavest, cerkev mu reče duša, vzhodniki mistiki mu rečejo praznina, Eckhart Tolle jo imenuje Bitje, pravijo mu človekov višji jaz, univerzalna inteligenca, Resnica, C.G. Jung je to imenoval skupno nezavedno, Abraham temu rečejo Notranje Bitje, fizika temu reče, da je vse energija. Vse to je pravzaprav naš pravi jaz.

Kako kreiramo svojo realnost?

Kreiranje želenih stvari je v bistvu popolnoma enostaven proces sestavljen iz dveh delov. Prvi del je, da si nekaj želimo in drugi, da to verjamemo, da bomo dobili in to enostavno pričakujemo. Ko to resnično verjamemo in pričakujemo, to dobimo. Mi ves čas ustvarjamo svojo realnost in ker tega procesa ne razumemo, to delamo avtomatsko. Da pa ta svet ni povsem nor in neurejen ima ustvarjanje blažilec časa, kar pomeni, da se ustvarjanje ne dogaja v trenutku, ampak je za to potreben določen čas. Še bolj poenostavljeno, če je naša želja čista, torej jo nič ne ovira, se bo uresničila. Ovire so tiste, ki si jih postavimo v glavi, najpogosteje tako, da dvomimo, da vidimo vrsto ovir, da se to ne more zgoditi, da ne verjamemo, da se bo uresničila. Vsak dvom jo ustavlja.

Kako? Tako.

1. Vsak dan si vzemi deset, petnajst minut za svojo kreativno delavnico. Lahko si narediš tablo želja na katero nalepiš vse svoje cilje, ki jih želiš uresničiti v življenju. Najdi si prostor, kjer boš imel deset minut mir. Spravi se v čimbolj dobro voljo, na kakršenkoli način ti to uspe. Z vsemi čutili se vživi v vsak svoj cilj. Vidi ga, kot da že je. Čuti ga čimbolj plastično z vsemi čutili. Vidi ga, čuti, sliši. Veseli se ga. Čustva, občutki in naša prepričanja so tista, ki so temeljna.
2. Cilj moramo videti, kot da je dosežen. Vanj moramo v celoti verjeti, nobenih dvomov. Enostavno, veš, da to je (obvezno v sedanjosti), ne da bo, ampak, da je. Sicer se zavedaš da je za to potreben čas, a veš, da to že je in se mora samo še materializirati, torej udejanjiti v materialnem svetu. Če se ti pojavi dvom, ga enostavno pusti, da gre mimo. Ne posvečaj se mu. Ključno pri vsem procesu je, da v cilj popolnoma verjameš, torej nič ne dvomiš in ga pričakuješ.
3. Ni besed s katerimi bi poudaril pomen te točke! Po tem je potrebno cilj v celoti pustiti pri miru. Ker vanj niti malo ne dvomiš, ker veš da je, ga enostavno pustiš in s tem dovoliš svoji duši da ga uresniči. Duša, podzavest, bitje, naš višji jaz bo to uresničil, če ne bo ovir. Oviramo pa lahko le sami s tem, da dvomimo ali da si prizadevamo, da bomo cilj uresničili. Če si prizadevamo, pomeni, da popolnoma ne verjamemo v cilje, to pomeni, da je v ozadju strah in ta strah ovira dušo, da ga ne more uresničiti. Še enkrat pomisli. Če si prizadevaš, potem ne verjameš v celoti, kajti, če bi popolnoma verjel v svoj cilj, potem si ni treba prizadevati, ker veš, da se uresničuje. Torej zelo zelo pomembno, da ga pustiš in s tem omogočiš duši, da te pripelje po najelegantnejši poti do cilja. Res je, to je v velikem nasprotju s tem, kar nas učijo celo življenje. To ni spodbujanje lenobe, ravno nasprotno, s tem samo omogočimo našemu notranjemu vodstvu, da nas pelje po najelegantnejši poti na cilj. Z drugimi besedami povedano cilj sprejmeš popolnoma brez odpora. Veliki Učitelj Jezus je pomen te točke opisal v naslednji priliki: »Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški oče hrani. Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih (Mat. 6:26-29).« S to prispodobo je Jezus povedal točno to, da moramo cilj pustiti v miru. Nikjer niti besedice, da moramo trpeti v potu svojega obraza, da moramo cilje doseči s čim več truda ali težav. Na ta način naša univerzalna inteligenca sama najde pot. V cilj ne smemo dvomiti, cilj moramo pričakovati.

Še enkrat, razmišljaj, kar si želiš, svoje misli, čustva usmerjaj v to kar ti pomeni in to pričakuj. Če se z mislimi posvečaš temu kar je, ustvarjaš še več tega, kar je. Česarkoli ne maraš, to privlačiš. Česarkoli se bojiš, to privlačiš. Če se z mislimi posvečaš temu, kar imaš rad, potem ustvarjaš več tega, kar imaš rad. Cilji se ne uresničijo takoj, a kmalu opaziš, da bolj, ko se posvečaš cilju v svoji delavnici, bolj te prevevajo prijetni občutki. To je jasen in nesporen znak, da si na pravi poti! Cilj prihaja!

GLEJ NAPREJ

OSVOBODI SE !

DVOM VASE - rečem ti- adijo! Vem, da je tvoja prisotnost uspavala mojo intuicijo in ustvarjalnost. Da sem se zaradi tebe počutil kot polit cucek, kamorkoli sem prišel. Da nisem dokončal stvari, ki sem si jih tako želel. Da sem celo pozabil smejati se in biti otroški in razigran... Tega ne dovolim več! Zdaj te prosim, da pospraviš svoje stvari in odideš- za vedno! Globok občutek mi pravi, da imam svoje mesto na tem svetu. Vem, da zame sveti prav poseben žarek, ki me spodbuja, da v sebi prebudim Notranjo moč in sledim svojemu srcu in svojim hrepenenjem! Prav vsa so uresničljiva! Ker si me najedal vsak dan in zavzel večino prostora v mojih mislih, vem, da moram vaditi vsak dan, da te spravim iz glave! Utišam te, ko začneš blebetati. In zamenjam te z Ljubeznijo do sebe. To pa je povsem druga zgodba! Ohhh, kako dolgo sem čakal na to! Čudovito bitje sem, čudovito! POMANJKANJE –  Ljubo moje pomanjkanje, moram te odpustiti. Po dolgem času spet čutim, da sem vreden ne le osnovnih dobrin, temveč, da mi pripada blagostanje na vseh področjih mojega življenja. Odpiram roke v pričakovanju in pravim: pripravljen sem prejeti! Energijo, materialne dobrine, dobro službo, pomoč, ljubezen, prijaznost ali lepe odnose v družini- pripadajo mi! In prosim, vzemi s seboj še tiste skrite občutke nevrednosti, ki si jih hotel podtakniti… KRIVDA - joj, res je bilo super, ko nisem prevzemal odgovornosti in sem za svoje napačne odločitve krivil druge…ampak zdaj je s tem konec! Zdaj sem odkril, da luč v ljudeh in v svetu zares obstaja! Le ti si bila tista, ki si mi pogled na to lepoto vztrajno zastirala…Prevzel sem odgovornost za svoja dejanja. Zavedam se, kdaj svojo bolečino projiciram na druge, da ji ubežim... To me je popolnoma osvobodilo! Sebe zdaj ne doživljam več kot žrtev. Vem, da imajo vse moje izgovorjene misli neizmerno moč, zato jih pazljivo izbiram! Skrbno izberem, kaj želim, misel začinim s kančkom ljubezni, povem namero naglas, da odmeva po vsem Univerzumu in počakam, da se uresniči!. Čudovito je, ker vem, da nisem žrtev nikogar in ničesar! Ustvarjam, kar želim! Oprosti, a tako sem srečen, ker se razhajava! Nisi kriva ničesar. BOLEZEN -  tako si mi bila zvesta! Prihajala si redno in pomagala si mi, da sem imel pravico, da si malo odpočijem. Res sem ti hvaležen, ker si me naučila malo upočasniti, a to bom zdaj poskušal storiti brez zamašenega nosu, težkega dihanja, vročine in nemoči. Našel sem si novo družico- Notranje ravnovesje. Vem, da se je zanjo potrebno malo bolj potruditi. Zadnjič mi je predlagala, naj se bolj zdravo hranim, popijem več tekočine in da z ljubeznijo preobrazim negativne misli, ki so se mi podile po glavi...Ob njej se počutim fantastično! Tudi ljudje, ki me obkrožajo, so opazili pri meni veliko spremembo. Radi so v moji družbi. Priznam- želim si jo bolj kot kogarkoli. Notranje ravnovesje bo moja! RAZOČARANJE - da, moram reči, da sva šla skupaj skozi mnoge preizkušnje. Bila si tista, ki si me zaščitila pred tem »groznim svetom in groznimi ljudmi«. Stala si mi ob strani, ko sem se prvič zjokal v obupu in stiski. Pripravila si me do tega, da sem zaživel v starem gradu z debelim obrambnim zidom. Če je kdo poskušal omehčati moje srce, sem nanj ogorčeno streljal z obzidja. Ko sem se vrnil v svoje sobane, pa sem čutil veliko osamljenost in bolečino. Slišal sem, da je na svetu zdaj Nova energija. Da mi ves Univerzum stoji ob strani, ko dam namero za to, da zopet odprem svoje srce. Spoznal sem, da ljubim ljudi in jih želim ob sebi. Želim ljubiti in biti ljubljen! Pripravljen sem tvegati! Slišiš, Univerzum, hočem svoje življenje nazaj! ZAVRAČANJE – priznam, zelo varnega sem se počutil, ko sva se strinjala s tem, da v najinem srcu ni prostora za ljudi, ki so drugačni od naju, imajo drugo barvo kože, imajo nepopolna telesa, so zaradi svoje stiske neprijazni in napadalni ali govorijo stvari, s katerimi se ne strinjava. Zdaj pa sem ugotovil, da se jih le bojim, ali pa me spominjajo na mojo lastno bolečino, ki je še nisem povsem predelal! Kljub začetnemu strahu sem zbral pogum, da se z nekaterimi od njih pogovorim in jih povprašam o njihovem življenju. To je obrnilo moje življenje na glavo, saj sem v vsakem izmed njih videl del sebe. Lepo jeljudem gledati v oči. Lepo jim je prisluhniti brez strahu. Kadar se koga ustrašim, se spomnim na svojo notranjo luč in ljubezen. Z njo preplavim najprej sebe, nato pa jo pošljem še njemu. Tako zdravim sebe in ves planet! Zato, hvala ti, a odhajam iz te zablode! ZGODOVINA – res je bilo luštno razlagati ljudem vedno znova stare zgodbe, ko sem bil »nepravično« prevaran, razočaran, zavrnjen, zapuščen…Vedno znova sem odpiral tudi širšo zgodovino in politiko in pogreval stare zgodbe, ki ne služijo prav ničemur več. Ogromno energije sem izgubljal s tabo. Pozabil sem živeti dani trenutek, izgubil sem zaupanje in vero vase. Torej - čao! Želim živeti ZDAJ! Ne bom več izgubljal energije s tabo! Naučil se bom uživati v trenutku in zgrabiti nove priložnosti, ki so pred mano. Toliko možnosti je! Zgodovine ni več in nikoli več je ne bo. Ta misel me osvobaja! Pripravljen sem odpustiti- sebi, da sem si dovolil, da si me izčrpala in uničila, in vsem, ki naj bi mi storili kaj slabega. Prevzemam odgovornost za vse kreacije, ki sem jih sam ustvaril s svojim strahom. In odpuščam! Svetlobi grem naproti! Odpuščam ti, ljuba moja. Bila si le tisto, kar si bila. Blagoslavljam te in zahvaljujem se ti za vse izkušnje. Zdaj vlečem svojo energijo nazaj! DRAMA – iskreno, imam te dovolj! Kaj je kdo rekel in kaj sem potem odgovoril in kaj si je on potem mislil in sem jaz domneval, da si bo mislil to in to in potem se bo zgodilo nekaj, ampak kaj, če se to ne bo zgodilo, joj, joj, joj…bla, bla, bla.Drama, imaš živahna oblačila in vedno si razprodana, a jaz ne bom več domneval ničesar in ničesar se ne bom bal. Vem, da mi življenje prinaša lekcije in z njimi vstopajo v moje življenje ljudje in dogodki, ki mi nudijo priložnost, da izberem očala strahu ali očala ljubezni. Odločil sem se, da bom deloval iz svojega srca in sprejemal ljudi s sočutjem, brez pomisleka! Blagor meni! LJUBO BITJE SVETLOBE IN LJUBEZNI- OBJEMI SE! GREMO V NOVO ENERGIJO!

KAJ JE EGO????

Kaj je ego? Rodi se otrok. Ob rojstvu je brez znanja, brez zavedanja samega sebe. Med prvimi stvarmi, ki se jih začne zavedati, ni on sam - najprej se začne zavedati drugih. To je razumljivo, saj so oči odprte navzven, roke se dotikajo drugih, ušesa slišijo druge. Vsa čutila so obrnjena navzven. Tako je ob rojstvu. Otrok pride na svet in zaznava okolje. Odpre oči in vidi druge. Najprej se začne zavedati matere, sčasoma prepozna svoje telo, a tudi to je zunaj, je nekaj, kar pripada svetu. Tako otrok raste in se počasi začne zavedati samega sebe. Toda to je zrcalno zavedanje. Ne ve, kdo je on sam. Ve samo, kaj mati misli o njem. Če se mu nasmehne, če ga spoštuje, če mu reče 'Lep si', če ga objame in poljubi, se otrok dobro počuti sam s sabo. Ego je rojen. Skozi spoštovanje, ljubezen, skrb čuti, da je dober, čuti, da je vreden, pomemben. Center je rojen. Ampak ta center, ego, je zrcalni center. Ni njegovo pravo bitje. Ne ve, kdo je; enostavno ve, kaj drugi mislijo o njem. In to je ego: zrcalna slika tistega, kar mislijo drugi. Če vsi mislijo, da ni otrok za nobeno rabo, če ga nihče ne spoštuje, se mu nihče ne nasmehne, potem je rojen tudi ego - bolni ego: žalosten, zavrnjen, z občutkom manjvrednosti. Prva je mati, kajti mati na začetku pomeni svet. Potem se pridružijo še drugi, in svet raste in raste. In bolj ko raste, bolj zapleten postaja ego zaradi mnogih mnenj, ki jih zrcali. Ego je davek, ki ga plačamo zato, ker živimo z drugimi. Če otrok odrašča popolnoma sam, ne bo nikoli razvil ega. Ampak to mu ne bo pomagalo. Ostal bo kot žival. To ne pomeni, da bo sedaj spoznal pravega sebe. Nikakor ne. Pravo je lahko spoznano samo skozi nepravo, torej je ego potreben. Skozi to moraš iti. Resničnost je lahko spoznana le skozi iluzijo. Ne moreš prepoznati resnice neposredno. Najprej spoznaš, kaj je ne-resnica. Če spoznaš laž za laž, bo resnica prišla sama od sebe. Ego je družbeno potreben, je stranski proizvod družbe. Družba je vse, kar je okoli tebe: ne ti, ampak vse ostalo. Vse minus ti je družba. In vse ti govori, kdo si. Greš v šolo, kjer ti učitelji sporočajo, kdo si. Prijatelji ti bodo povedali, kdo si. Sčasoma vsak naloži svoj kos na tvoj ego in vsak te poskuša oblikovati tako, da ne bi postal družbeni problem. Družba ni zaskrbljena zate, družbo skrbi za samo sebe. In tako je prav. Ni v njenem interesu, da bi ti postal samo-poznavalec. Zanima jo samo to, kako boš postal učinkovit del mehanizma. Tako ti drugi dajo ego, ki sovpada z družbo. Naučijo te morale. In če se je ne držiš, boš vedno neprilagojen. Zato dajemo zločince v zapor. Ne zato, ker so storili kaj narobe ali ker bi jih hoteli poboljšati, ampak zato, ker ne ustrezajo družbi. Njihovega tipa ega družba ne priznava. Če človek ubije nekoga - je morilec. In potem isti človek v vojni ubije tisoče ljudi - postane veliki heroj. Družba ustvari ego, ker je ego lahko kontrolirati. Jaz pa nikoli ne more biti kontroliran. Nemogoče je upravljati z človekovim pravim jazom. In otrok potrebuje center, svojega pravega centra se ne zaveda popolnoma. Družba mu da center in otrok je prepričan, da je to njegov pravi jaz - ego, ki mu ga jedala družba . Otrok pride domov iz šole in če je prvi v razredu, je vsa družina srečna. Objamejo ga, poljubijo, dajo na ramena, plešejo in rečejo :'Kako čudovit otrok. Ti si naš ponos.' Dajo mu ego. In če otrok pride domov potrt in se počuti kot zguba, ker nečesa ni naredil, potem ga nihče ne ceni in otrok se počuti zavrnjenega. Naslednjič se bo bolj potrudil, saj je center ogrožen. Ego se vedno počuti ogroženega, vedno je v iskanju tega, da bi ga kdo cenil. Zato vedno išče pozornost. Tako imaš dva centra: z enim si se rodil in je dan z samim obstojem, drugega pa so ti dali. To je velika zvijača. Skozi ego te družba nadzoruje. Obnašati se moraš na določen način drugače te družba ne sprejme. moraš hoditi na določen način, se smejati na določen način, sledit moraš določenim olikam. Samo takrat te družba sprejme in ceni. In če te ne bo ego ogrožen in ti ne veš več kje si kdo si. Poskusi to doumeti globoko kot lahko, kaji to mora biti zavrženo. In dokler ne odvržeš, ne boš sposoben doseči samega sebe. Ker si zasvojen z egom se ne moreš premikati, biti nekaj drugega, ne zmoreš videti se. In bilo bo vmesno obdobje, ko bo ego razbit, ko ne boš vedel kdo si, ne boš vedel kam greš in vse meje se bodo stopile. Enostavno boš zmeden, kaos. Zaradi tega se bojiš zgubiti ego. Ampak tako je prav. In če si pogumen bo obdobje kratko. Če pa si prestrašen, se boš vedno znova vračal k egu in lahko traja zelo dolgo, mnogo življenj je lahko uničenih. Človek potrebuje nekaj za kar se prime, nekaj pod nogami, da nisi v vakumu, praznini. Lahko si nesrečen ampak vsaj SI. Tudi če si žalosten ti to da občutek 'Jaz sem'. Če se odmakneš od tega, strah prevlada, bojiš se neznane teme - kajti družba ti je počistila samo majhen del tebe. To je tako kot v gozdu. Posekaš gozd in narediš majhno čistino, sezidaš hiško in postaviš ograjo in poseješ trato in počutiš se v redu. Za ograjo pa je gozd, divjina. Tukaj je varno, vse je načrtovano. Družba je naredila malo poseko v tvoji zavesti in jo ogradila. In počutiš se dobro. Vsa kultura teži k temu, da ti očistijo del kjer se počutiš doma. Ampak potem se počutiš ogroženega. Za ograjo je nevarnost. V ograji si ti, za ograjo si ti in tvoj zavedni del je samo košček tvojega bitja; ostalo čaka v temi. Potreben je pogum, stopiti je treba v neznano in za hip vse meje izginejo, za hip si zmeden. Če ne greš nazaj na ego ampak naprej in naprej te nekje čaka skriti center znotraj tebe, ki si ga nosil mnogo življenj. To je tvoja duša, tvoj jaz. Razlika je kot med živo in plastično rožo. Ego je plastična roža - mrtva. Zgleda kot prava roža, pa ni. Ni življenja v njej. Toda ti si zadovoljen z plastičnim egom. In je več razlogov zakaj si zadovoljen. Mrtva stvar prinaša mnogo prednosti. Kot prvo, nikoli ne more umreti - nikoli ni bilo živo. Torej lahko imaš plastično rožo in je dobra na nek način - je stalna. Ne večna ampak stalna. Prava roža zunaj na vrtu je večna, ne stalna. Na videz izgleda, kot da roža umre - nikoli ne umre. Enostavno menja telesa, tako da je vedno sveža. Pusti staro telo in vstopi v novo. Cveti nekje drugje. Tega mi ne vidimo. Ego je zlahka dobiti - drugi ti ga dajo. ne rabiš ga iskati. Zato, razen če ne postaneš iskalec neznanega, ne postaneš posameznik. Si samo del množice. Če nimaš pravega centra kako si lahko posameznik? Ego ni individualen je družbeni fenomen, je družba - ne ti. Toda da ti funkcijo v družbi. In če si zadovoljen z tem, boš zamudil priložnost, da bi našel samega sebe.In zato si tako nesrečen. Kdo bi pa lahko bil srečen z plastičnim življenjem? Si že opazil kako vse vrste nesreče vstopajo skozi ego? Ne more te narediti srečnega. Kadarkoli trpiš, poskusi gledati in analizirati in našel boš, da je nekje ego kriv za to. Si egoist kot vsak. Nekateri so res grdi takoj na površju, in oni niso tako težavni. Nekateri pa so zelo skriti, on so problem. Ta ego kar naprej prihaja v konflikte z drugimi zato ker je vsak ego zelo nesiguren glede sebe. Mora biti - saj je lažniva stvar. Če nimaš ničesar v roki in samo misliš, da imaš nekaj potem je to problem. Če nekdo reče tam ni ničesar se takoj začne prepir, ker sam dobro veš, da tam ni ničesar. Kadar to rečejo zadenejo v rano, govorijo resnico - in nič ne boli bolj kot resnica. Moraš se braniti, ker če se ne kdo si? Si izgubljen. Identiteta je zlomljena. Ego vedno išče težave. Zakaj? Če ti nihče ne posveča pozornosti ego postane lačen. Hrani se z pozornostjo. Torej tudi če je kdo jezen nate je to dobro. Če te kdo ne ljubi je tudi jeza dobra. Ampak če se nihče ne zmeni zate, niče ne misli da si pomemben, različen, kako boš potem hranil ego? Na miljon načinov iščeš pozornost drugih ljudi: oblačiš se na določen način, želiš biti lep, si prijazen, se spreminjaš. Ko začutiš določeno situacijo se takoj spremeniš tako da ti ljudje posvečajo pozornost. To je hudo beračenje. Če ti pobegne žena, se loči od tebe, si popolnoma uničen - zato ker ti je izkazovala pozornost, skrb, ljubezen in ti je pomagala da si se počutil kot nekdo. Celo tvoje kraljestvo je izgubljeno. Razmišljaš o samomoru. Zakaj? Zakaj , če te žena zapusti, bi moral storiti samomor? Zato ker nimaš pravega centra v sebi. Žena ti je dajala center. Tako ljudje bivajo, tako ljudje postanejo odvisni eden od drugega. To je veliko globoko suženjstvo. Ego MORA biti suženj. Je odvisen od drugih. In začni gledati za egom - ne v drugih, to ni tvoja stvar, ampak v sebi.Vsakič ko se počutiš nesrečnega, takoj zapri oči in poskusi najti od kot prihaja občutek nesreče in vedno boš najdel nepravi center, ki je trčil z nekom.Pričakuješ nekaj in se ni zgodilo. Vzroki niso zunaj tebe. Glavni vzrok je vedno znotraj tebe, ti pa vedno iščeš zunaj, sprašuješ se: Kdo me dela nesrečnega? Kdo je razlog moje jeze? In če iščeš zunaj boš zgrešil. Samo zapri oči in zmeraj glej od znotraj. Vir vse tvoje žalosti, jeze, besa je skrit znotraj tebe v egu. In če najdeš vir se boš zlahka premaknil mimo njega. Nihče ne more nositi vir bolečine s sabo če ga razume, pozna. In pomni, ni potrebe da bi odvrgel ego. Ne moreš ga odvreči. Če ga poskušaš odvreči, poš pridobil skriti ego, ki bo govoril:'Jaz sem ponižen.'. Ne poskušaj biti ponižen. Nihče ne more ustvariti skromnosti z svojimi lastnimi napori. Ne. Ko ega ni več skromnost pride k tebi. To ni stvaritev, to je senca pravega centra. In pravi ponižni človek ni ne ponižen ne egoističen. Preprosto je preprost. Niti zaveda se ne da je ponižen. Če se zavedaš da si ponižen, je ego že tukaj. Poglej ponižne osebe... Tukaj jih je milion, ki mislijo da so zelo ponižni. Prikanjajo se zelo globoko, toda glej jih - so zelo prikriti egoisti. Zdaj je skromnost njihov vir hrane. Rečejo: 'Jaz sem ponižen.' in potem te gledajo in čakajo da jih boš cenil. 'Zelo si ponižen.', bi te radi slišali govoriti. 'Pravzaprav si najbolj ponižen človek na svetu; nihče ni tako ponižen kot ti.' In potem boš videl nasmeh na njihovem obrazu. Tako ego deluje. Zelo je prikrit. Zelo, zelo moraš biti buden, samo takrat ga boš opazil. Ne poskušaj biti skromen. Samo opazuj vso bolečino in jezo, ki prihaja skozenj. Samo opazuj, ni ga treba odvreči. Ne moreš ga odvreči. Kdo ga bo odvrgel? Potem tisti, ki ga je odvrgel, postane ego. Vedno pride nazaj. Karkoli narediš stoj zunaj in samo opazuj. Karkoli počneš - ponižnost, skromnost, preprostost - nič ne bo pomagalo. Samo ena stvar je mogoča in to je da samo opazuješ in uvidiš kaj je vir bolečine. Če boš stalno čutil in opazoval, boš nekega dne opazil, da je izginil Nihče ga ni odvrgel - nihče ga ne more odvreči. Razumevanje je smrt ega. In ti si tako pameten v opazovanju ega v drugemu. Vsak lahko vidi ego drugega. Ko pa pride do tvojega lastnega, potem pa nastane problem - ne poznaš ozemlja, nikoli nisi potoval po njem. Vse potovanje k božanskemu, neskončnemu, mora iti skozi ego. Napačno mora biti prepoznano kot napačno. Vir bolečine mora biti spoznan kot vir bolečine - potem enostavno izgine. Če veš da je strup - izgine. In potem nikdar ne rečeš: 'Odvrgel sem ego.' Potem se samo smejiš celi stvari, šala pa je o tem, da si bil ves čas ustvarjalec bolečine. Problem postane pomnožen, ker je veliko ljudi, ki bi radi pomagali na isti ladji. In radi bi pomagali, ker če pomagaš nekomu se ego počuti zelo dobro, zelo, zelo dobro - ker si veliki rešitelj, veliki guru, mojster; pomagal si mnogim ljudem. Ampak si v isti ladji - ne moreš pomagati. Prej boš škodil. Ljudje ki imajo še vedno svoje probleme ne morejo pomagati. Na Zahodu, je veliko šol psihoanalize, veliko in nobena pomoč ne doseže ljudi. Zato, ker ljudje, ki poskušajo pomagati so na isti ladji. ..Težko je videti svoj ego . Zelo lahko je videti ege drugih. Ampak ne moreš jim pomagati. Poskusi razumeti ego. Samo opazuj ga. Ne bodi v naglici da bi ga odvrgel. Bolj ko opazuješ bolj postajaš sposoben. Nekega dne poš opazil, da ga ni več. In ko odpade sam od sebe, samo takrat odpade. Odpade kot mrtev list. Drevo ne počne ničesar - samo vetrič, situacija in mrtev list enostavno odpade. Drevo se niti ne zaveda da je list odpadel. Nič nisi naredil in zato ne moreš trditi, da je to tvoja zasluga. Vidiš da je izginil in takrat se pojavi pravi center. In pravi center je duša, Jaz, bog, resnica ali pa karkoli boš imenoval. Je brez imena zato so vsa imena dobra. Lahko poimenuješ kakor hočeš. Beyond the Frontier of the Mind by Osho angleški original ...

Kaj lahko storim, da bo moje življenje lepše?

Odkrijte kdo ste in se oklenite tega. Koliko ljudi je takšnih, ki so resnično dojeli, kdo so in kaj želijo od svojega življenja? Morda mislite, da poznate svoje želje, potrebe, strasti. Najboljši način, da to zares ugotovite je, da se vprašate, »Ali sem srečen?« Gre za vprašanje, ki potrebuje nadvse iskren odgovor. Če je odgovor `ne`, potem morate znova preučiti svoje življenje in prevetriti predstavo o tem, kdo ste. Odkrijte zakaj niste srečni. Seveda to ni lahko delo in potrebno je veliko duševnega procesiranja, iskanja in napora, pa vendar to lahko storite. To je nekaj, kar morate narediti v svojem življenju. Zato ste tukaj…da odkrijete kdo zares ste. Vaše želje in potrebe se bodo nenehno spreminjale in morate se jih v vsakem trenutku zavedati. Ko ste enkrat odkrili, kaj je tisto, kar vas naredi `žive` in srečne, se morate trdno okleniti nove predstave. Bodite vodja samega sebe in ne sledilec. Morate prevzeti odgovornost za svoje življenje. Vi morate določiti, kako vas bodo drugi obravnavali in kot kakšnega človeka vas bodo dojemali. Borite se za svoje pravice. Koliko ljudi je takšnih, ki preprosto sprejmejo vse, kar pride v njihovo življenje in so `zadovoljni` s tem, kar se v njem dogaja, pa čeprav si tega sploh ne želijo? Zakaj čutijo potrebo, da vseeno počnejo stvari, ki jih ne marajo? Naslednjič, ko vas bo nekdo prosil za neko opravilo (in bi to lahko naredil tudi sam) ali pa ko boste nečesa deležni, se ozrite v sebe in se iskreno vprašajte, ali je to nekaj, kar zares želite napraviti. Bodite modri in zaupajte svoji intuiciji. Izberite sebe, torej tistega človeka, ki ga najbolje poznate, in naredite tisto, kar vi želite narediti. Vajeti svojega življenja imejte v svojih rokah! Napotite se tja, kamor želite priti in ostanite na tisti poti, ki je primerna za vas. Kolikokrat se prepustite neprijaznim ukazom, pripombam in zbadljivkam? Saj veste, tistim drobnim hladnim dražečim besedam, ki vas lahko vržejo iz tira. Normalno, včasih je vse skupaj `le hec` a če vas nekaj užali, kaj takrat storite? Ali dopustite, da besede zdrsnejo v vas ali pa se postavite zase? Včasih nas zasmehovanje in nagajanje zasači ravno v trenutkih, ko smo potrti ali ko smo še posebno ranljivi. Takrat imate dve možnosti. Prva, lahko rečete, `hej, tega mi res ni treba narediti (ali poslušati) in druga, ne rečete ničesar. Če ste človek, ki se le s težavo postavi zase, potem malo razmislite o tem. Zaslužite si tople besede, prijaznost in pravico. Verjemite vase in se borite za svoj um, telo in dušo. Notranji govorec. Ga kdaj slišite? To je pomemben člen v poglavju o skrbi zase, o pozitivnih povratnih informacijah, ki zahajajo v naš um, srce in dušo. Tisto, kar govorimo samim sebi, tisto je najbolj kritično za našo osebno rast in razvoj. Vse, kar rečete, vaš um sprejme in shrani tudi za bodoče. Če si vedno znova prigovarjate `ne morem` narediti ali da ste zguba, idiot, ali kaj drugega kar je žaljivo in ima negativni prizvok, v to bo vaš um tudi verjel. In tako boste tudi živeli. Ukinite uporabo besede »ne morem« iz vašega besedišča. To je uničujoča beseda. `Ne morem` v resnici pomeni `nočem`. Prenehajte uporabljati besedo `kriv`, znebite se je. Omejila bo vašo svobodo. Postavila bo meje in ovire okoli vas in vas vedno znova odvračala od tega, da bi se pomaknili naprej. Le kako boste dosegli osebni uspeh v življenju z uporabo takšnih besed v vašem besednjaku? Kolikokrat se ponižujete? Zlasti takrat, ko napravite napako. Ali se preklinjate? Če je tako, niste pošteni do sebe in pravzaprav sploh ne veste, kaj si dopovedujete. Vsi delamo napake, vsi občasno govorimo ali počnemo neumnosti. Če jih ne bi, potem ne bi bili ljudje. Pa vendar, kje je razlog za grajo samega sebe? Menim, da tega pravzaprav ne počnemo namenoma, to je zgolj ena tistih slabih, negativnih navad. Namesto tega bi morali prepoznati negativne opazke, ki si jih zadajamo in jih spremeniti v pozitivne trditve, kot so `Naredil sem napako ampak naslednjič bom naredil prav.` Ali pa druge podobne afirmacije. Naslednjič ko se boste poniževali, razmislite o tem, kaj potrebujeta vaše srce in um, zato da delujeta v pravi, pozitivni naravnanosti. Bodite pozitivni ne glede na karkoli. To bo popolnoma spremenilo način kako gledate na vaše življenje in kako ga doživljate. Pojdite naprej. Napake so del življenja. Vsi jih delamo. Včasih naredimo isto napako večkrat zapored. Seveda bi bilo dobro če bi se iz nje naučili lekcije že prvič, vendar pa pogosto potrebujemo več informacij, da jih uporabimo v naš prid in spremenimo smer in vedenje in je tako ne ponovimo več. S tem ni prav nič narobe. Problem nastane takrat, ko dopustimo, da naše misli začne najedati krivda. Žal le redko dopustimo samemu sebi, da prebrodimo napako in gremo naprej, brez da bi se najprej preganjali z obtožbami krivde in obtoževanja. Ampak kje je tukaj smisel? Nikogar drugega ne bo bolelo razen nas same. Ne govorim, da ne smete obžalovati, kadar koga prizadenete, vendar ali ne bi bilo bolje, da se naučimo nekaj iz tega, kar smo naredili, shranimo lekcije za prihodnje in pojdemo naprej s tem, da poskusimo znova? Postanite boljša oseba skozi vaše napake – ljudje vas bodo bolj spoštovali, če se boste dvignili nad svoje napake, kot da se valjate v njih in obtičite. Prenehajte se obsojati za nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti in se pomaknite naprej v svojo prihodnost, pametnejši in bolje pripravljeni za naslednje prepreke. Krivda ne naredi popolnoma nič koristnega za nas. Založi nas z izgubo zaupanja, izgubo samo-spoštovanja in nas zaustavi pri napredovanju. Opuščanje krivde lahko dosežete šele takrat, ko boste odpustili samim sebi za tisto, kar vam občutja krivde dejansko povzroča. Spomnite se, da ste človek in da boste vedno delali napake. Odpustite sebi in stopite na pot uspeha. To je tisto kar vas bo osvobodilo. Postavite si cilje. Cilji so ključ za osebne pridobitve in uspeh. Cilji osrediščijo našo zavest na stvari, ki si jih želimo ali potrebujemo. Cilji nam pomagajo začrtati pot do naših sanj, kako do njih pridemo in kdaj jih lahko uresničimo. Cilji nam dvignejo samozavest, samospoštovanje in motivacijo. Če v tem času še nimate postavljenih svojih osebnih ciljev, si vzemite čas in to napravite sedaj. Vprašajte se, kaj želite doseči naslednji dan, teden, mesec ali leto? Kaj lahko storite, da cilji postanejo resničnost. Kateri je prvi korak? Napišite tudi čas, kdaj želite cilj uresničiti. Pomembno je, da ste pri tem realistični. Ocenite svoje zmožnosti, sposobnosti in objektivno presodite, kaj lahko naredite in kaj ne. Sicer vas bo doseganje ciljev prej potrlo in vam odvzelo potrebno motivacijo. O postavljanju in uresničevanju ciljev sem že pisal. Preberite članek Umetnost uresničevanja ciljev. »Ne.« Imate morda problem s to besedo? Se bojite izreči besedo »ne«, ker bi sicer užalili, ujezili ali prizadeli drugega? Na določeni točki našega življenja to počnemo vsi, vendar, ali je zdravo? Ne. Kadar privolite v nekaj in naredite to zaradi občutka »krivde«, se prisilite, da storite nekaj česar si v resnici ne želite. Svet zagotovo ne bo razpadel, če rečete `ne`. Še vedno se bo vrtel okoli svoje osi in ljudje bodo živeli naprej in našli nekoga drugega. Ne le to, najverjetneje bodo spoštovali vašo odločitev ker ste poskrbeli zase in prevzeli odgovornost za svoje potrebe. Če poznate sebe in svoje omejitve/meje, potem boste vedeli, kdaj je pametno reči nečemu »ne«. Nič ni narobe če rečete `ne`, narobe pa je, če odgovorite z ja za nekaj, kar si sploh ne želite. Ni pošteno do tistih, ki vas vprašajo in ni pošteno do vas. Sebi delate krivico, kadar sprejmete nekaj, česar nočete. Od sedaj naprej si prizadevajte biti pošteni sami s seboj in s tistim človekom, ki vas nekaj prosi. Oba bosta pridobila. To bo usmerilo vaše življenje, vam pomagalo ohraniti pravo smer in povečati svojo samozavest. Bodite odprti za nove izkušnje. Nove izkušnje so čudovite stvari. Življenje naredijo vznemirljivo in pustolovsko. Nove izkušnje prinašajo nove vpoglede, ideje, občutke, razumevanje in motivacijo, tako da življenje živimo bolj sveže. Mnogim pomeni neznano strašljiv kraj, a če zmorete razumeti, kaj vam vse novo lahko ponudi in če zmorete zbrati pogum za korak naprej, v neznano, vas bodo nove izkušnje popeljale v nove kraje in razširile meje vašega življenja. Izogibajte se zapiranju pred novimi načini razmišljanja ali zavračanju doživljanja novih, drugačnih občutkov, dogodkov. Povečalo bo vaše znanje. To bo vodilo v nove priložnosti. Življenje se spreminja ves čas in najboljši način da greste v korak z njim je, da vedno poizkušate, vedno stopate po drugi poti kot ste do sedaj. Na Zemlji nam je odmerjeno omejeno količino časa. Se strinjate? In tudi tisti čas, ki nam je na voljo, tako hitro beži, da se včasih prav čudimo. Kadar slišimo o tem, kako je pametno izkoristiti čas, ker je ta tako kratek, pogosto pomislimo, da moramo hiteti, doživeti vse v enem mahu. Pomembno je le to, da ugotovimo, kaj si želimo in potem odidemo na osvajalski pohod proti našim željam, ciljem in sanjam. Jutri morda nikoli ne pride. Vse kar imamo je ta dan.Nikar ne zapravljajte časa. Na poti do uspeha je pomembno še nekaj drugega. Vzeti si moramo odmor. Edino na ta način lahko ustvarimo in oblikujemo naše strasti. Počnite tisto, česar si želite. Vzemite si čas za te dragocene izkušnje. To je pomembno ne le za naše fizično zdravje, tudi za mentalno in čustveno zdravje. Ne pozabite počivati! Bodite pozorni na sporočila, ki vam jih pošilja vaše telo. Bolezen in utrujenost sta jasna znaka, da ste čustveno in mentalno šibki. Potrebujete počitek. Vzemite si ga. To vam bo dalo mir in moč za uporabo vseh drugih orodij, ki jih potrebujete za svoj osebni uspeh. Nace Volčič

SAMOZAVEST

Vsak od nas je že naletel na ljudi, ki so polni samozavesti. Česarkoli se lotijo jim uspe in življenje uživajo s polno žlico. Zdi se, da imajo nekakšno sposobnost, da izkoristijo vsako priložnost, ki jim v življenju prihaja nasproti. 

Kaj je njihova skrivnost, da jim vedno uspe? Strokovnjaki pravijo, da je ključna visoka stopnja samospoštovanja, ki ga gojijo znotraj sebe. Samospoštovanje je občutek vrednosti, ki ga imaš sam o sebi oziroma po domače "koliko daš nase"? Pozitivno samospoštovanje (samovrednotenje) je občutek, da si vreden vseh dobrih stvari v življenju, kot so sreča, krepko zdravje, blagostanje in izpoljnjujoči odnosi. To je enostavno pozitiven občutek o samemu sebi in hkrati neomajano prepričanje, da ti bo uspelo narediti vse za kar se boš zares odločil. 
Velja tudi obratno da ljudje pogosto zbolijo zato ker nekaj v njihovem življenju ne deluje in eden izmed najpogostejših razlogov, da je v njihovem življenju nekaj narobe je negativno samospoštovanje. Takšni ljudje imajo v sebi negativna prepričanja(največkrat nezavedno), prepričani so da nimajo sposobnosti za uspešnost in si ne zaslužijo veliko dobrega v življenju,
Samospoštovanje je sestavljeno iz dveh ključnih delov: 

Prvi je samopodoba, ki tvori temelj, jedro samospoštovanja in 

drugi del je samozavest, ki je prav tako ključni del samospoštovanja in kot tudi samovrednotenja. 

SAMOPODOBA - KAKO VIDITE SAMI SEBE 

Kaj je samopodoba? 

Samopodoba je predstava o tem, kako vidiš samega sebe oziroma kaj verjameš o sebi, kakšen si. Vsak od nas ima dejansko šest samopodob. Imamo telesno samopodobo (govori o tem kako vidiš svojo telesno pojavo), čustveno samopodobo (kakšna čustva gojiš in imaš o sebi), intelektualno samopodobo (kakšne sposobnosti verjameš, da imaš) in socialno samopodobo(kaj si predstavljaš, da drugi mislijo o tebi). Poleg tega Poznamo še "resnično" sampodobo ter "idealno" samopodobo. Resnična samopodoba je vaš pogled na samega sebe prav v tem trenutku. Določa vaše vedenje v vsaki situaciji v kateri se znajdete, vpliva na vaše odnose z drugimi in določa vašo poslovno uspešnost. Idealna samopodoba pa je tista, ki je povezana z vašimi željami - kašni bi radi bili. Vsak od nas ima na globlji ravni mišljenja svoja prepričanja, ki so trajnejša od vsakdanjih misli in občutkov. Ta prepričanja, ki odločno vplivajo na naše dosežke so napogosteje povezana s tem kaj verjameš o sebi ali kako ti "vidiš samega sebe". Pozitivna samopodoba je enostavno to, da znaš sprejeti samega sebe z vsemi svojim dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. 

Prepričanja 

So slike, miselni prizori in občutki, ki jih spremljajo. Ustvarimo si jih najpogosteje nezavedno. Veliko uspešnih športnikov, poslovnežov in ljudi, ki so bili zelo uspešni v svojem življenju je izpostavilo kako naša samopodoba lahko pomembno vpliva na prav vse kar počnemo v življenju. Doktor Maxwell Maltz, ki je bil znani plastični kirurg je ugotovil, da so nekateri njegovi pacienti izkusili velike osebnostne spremembe po lepotni operaciji. Nenavadni pa so bili nekateri njegovi primeri, ko tudi po večjih uspešnih lepotnih operacijah pri pacientih ni pripeljalo do razrešitve njihovega pravega problema, še zmeraj so sebe videli kot "grde in neprimerne". Njihova notranja predstava predstava o njih samih, njihova prepričanja o njih samih so ostala nespremenjena in negativna kljub lepšem telesnem videzu. Doktor Maltz je spoznal, da bo za pozitivno spremembo potreben "poseg od znotraj", pripravil jih je, da so naredili spremembe v njihovem odnosu do njih samih, okrepil je njihovo samopodobo. Svoje učinkovite metode spreminjanja prepričanj in vzpostavitve pozitivne samopodobe je opisal v knjigi z naslovom Psiho-kibernetika, ki je bila izdana v številnih državah med drugim tudi v Sloveniji. 

SAMOZAVEST - KAJ VSE ZMOREM 

Kaj je samozavest? 

Samozavest je zelo uporabna stvar. Tisti, ki jo imajo se z lahkoto naučijo novih veščin, sklepajo prijateljstva, imajo srečna razmerja, se hitro prilagodijo spremembam in dosegajo tisto, kar si želijo v življenju. S samozavestjo v življenje enostavno bolj uživamo. Visoka stopnja samozavesti se kaže v prepričanju. Kakršnokoli aktivnost si izberem vem, da se bom dobro odrezal. Pogosto se izkaže, da je oseba samozavestna na enem področju na drugem pa ji primankuje samozavesti. Dviga samozavesti na drugih področjih se lahko naučimo z učinkovitimi psihološkimi tehnikami. Občutke samozavesti iz enega področja se da koristno uporabiti in prenesti na drugo področje kjer čutimo primankljaj. Samozavest je tesno povezana s samopodobo, brez pozitivne samopodobe ne moremo razviti samozvesti. V praksi ju je pogosto težko ločevati tako tesno sta povezani. Zagotovo pa velja, da je zdrava samozavest izvira iz pozitivne samopodobe. 

KAKO PREPOZNATI ZNAKE ZDRAVE SAMOZAVESTI? 

Kaj boste opazili na ljudeh, ki imajo dobro mnenje o sebi in so samozavestni? 

Ena izmed najpogostejših stvari so njihovi odnosi z drugimi. Ti ljudje so sproščeni v družbi drugih, so komunikativni vendar ne težijo k temu, da bi v družbi bili v središču pozornosti. Imajo svoje mnenje vendar znajo sprejemati mnenja drugih, so dobri poslušalci in zato privlačijo ostale v svojo družbo. Samozavestne osebe ne kritizirajo druge in pogosto znanjo mirno prenesti kritiko na svoj račun. Njihova trdnost izhaja od znotraj in niso odvisni od drugih.

Nasprotno velja za osebe, ki komaj čakajo, da vam povejo koliko in kaj imajo, ter koga poznajo "ker so tako uspešni"? Ti ljudje zahtevajo neprestano pozornost, vedno hočejo imeti prav in veliko govorijo, pogosto se arogantno obnašajo. Takšni ljudje hočejo z zunanjim vedenjem ustvariti videz samozavesti, zamešali so zunanji blišč šova za notranjo moč. V resnici tovrstno obnašanje kaže na resen primankljaj samozavesti in slabo samopodobo. Naslednja pomembna značilnost samozavestnih oseb je njihova pripravljenost, da se lotijo vsega kar jim njihova fanatazija naslika. Pripravljeni so tvegati tam kjer se drugi temu izognejo in želijo si izkusiti polnost življenja. 

Samozavest je izjemno pomemben dinamičen psihološki proces v posamezniku, zato njen nastnek ne bi smeli prepustiti naključjem v življenju. Življenje lahko uživaš toliko kot ti dovoljuje tvoja stopnja razvitosti samozavesti. Nizka samozavest je tako kot, da bi se skozi svojo življensko potovanje vozil z zategnjenimi zavorami. Samozavest, ti v življenju daje pogum, da sprejmeš izzive in zaživiš polno življenje. Krepi ti zavedanje, da je učenje vse-življenski proces in da so izkušenje v življenju pot do uspeha in izpolnitve.

BESEDE UTIRAJO POT

Tom Hopkins: Ponavljajte in postalo bo del vas.

Antony Robbins: Besede, ki jih neprestano uporabljamo, oblikujejo našo usodo.

Rudyard Kipling: Besede so najmočnejše zdravilo, ki ga uporablja človeštvo.

Besede imajo neizmerno moč. Lahko zgradijo svetlo prihodnost, uničijo priložnost ali pa pomagajo ohraniti trenutno stanje. Besede okrepijo prepričanja, ta pa oblikujejo našo resničnost.

MISLI --- BESEDE --- PREPRIČANJA --- DEJANJA --- POSLEDICE

Izbirajte pozitivne misli in jih podprite s pozitivnimi besedami. Tako okrepite pozitivna prepričanja in tudi vaša dejanja bodo v skladu s prepričanjem. Rezultati bodo seveda odlični.

Plutarh: Iz besed lahko razberemo stanje duha, značaj in voljo govorca.

Jeff Keller: Ljudje, ki neprestano govorijo o pomanjkanju denarja, ponavadi ničesar ne privarčujejo.

Izbirajte besede, ki vam bodo pokazale pot do vaših ciljev. Mogoče se bojite drugim zaupati svoje cilje, saj bi morda mislili, da ste domišljavi in bi se vam smejali. Kadar le morete, pa govorite s seboj pozitivno. Večkrat ko boste to počeli. bolj veseli boste. Pomembno je, da pozitivne besede slišite čim pogosteje, tako se vam bodo ukoreninile v podzavesti. O svojih ciljih se ne pogovarjajte z negativno mislečimi ljudmi. Obrnite se raje na izjemno pozitivno naravnanega človeka, ki bo vaše ideje podpiral, se veselil vašega uspeha in vam ne bo zavidal. V težavah bo iskal rešitve za ovire, na katere bi lahko naleteli. O svojih načrtih se pogovarjajte le z ljudmi, od katerih lahko pričakujete inteligentno mnenje o neki temi. Ko nekomu zaupate svoj cilj, čutite tudi odgovornost, da boste to tudi storili. Včasih je to edini način, da se v življenju premaknemo naprej.

Besede močno vplivajo na naše čustvovanje. Na laž lahko reagiramo z besom, lahko pa situacijo samo označimo za neprijetno in rečemo, da smo malce razdraženi. Tako bomo oslabili intenzivnost čustev, lahko se bomo celo nasmejali in tako razbili krog negativnega čustvovanja ter postali bolj sproščeni.

Namerno lahko izbiramo besede, s katerimi bomo vzbudili pozitivna čustva in tako pozitivno vplivamo tudi na ljudi okoli sebe. O tem piše Anthony Robbins v svoji knjigi: Prebudite velikana v sebi.

Pazimo na besede, ki jih uporabljamo v zvezi z zdravjem, financami, medsebojnimi odnosi in kariero. Fraze, ki jih ponavljamo, se nam počasi vkoreninijo v možgane. Tako krepimo stara prepričanja in zato so tudi rezultati vedno enaki. Zato skrbno izbirajmo besede in uporabljajmo le tiste, ki nas bodo pripeljale k cilju.

MISELNA NARAVNANOST

Ralph Charell: Nihče ne more uspeti brez pričakovanj!

Vsak dan berite motivacijsko literaturo ali poslušajte motivacijske kasete medtem ko telovadite. Opominjale vas bodo na vašo miselno naravnanost in načela za uspešnost. Vendar morate ideje tudi praktično uporabiti. Začnite razmišljati drugače in spremenili boste svoje življenje. Postali boste tisto, o čemer razmišljate. Za uspeh so potrebni delo, predanost in vztrajnost, ter premagovanje vseh ovir.

Ne pozabite, da prevladujoče misli usmerjajo naše delovanje. Vse, kar v življenju dosežemo, je posledica naših misli in prepričanj. Negativno razmišljanje vodi v poraz, pozitivno razmišljanje pa prinaša uspeh. Poskrbite, da bo vaše mentalno okno vedno čisto in sijoče, saj bodo pozitivne misli le tako zasijale skozenj.

NAPIŠITE SI LISTKE, KI VAS BOJO OPOMNILE, DA KONTROLIRAJTE SVOJE MISLI. NALEPITE JIH PO STANOVANJU. MENI ZELO POMAGA HO OPONOPONO. 

PET NAJHUJŠIH STRUPOV

Pet najhujših strupov-jeza, žalost, strah, skrb in pohlep. Na predavanjih nenehno ponavljamo o petih najhujših strupih in povzročiteljih bolezni: jeza, žalost, strah, skrb in pohlep.Tega si nismo izmislili mi. To že tisočletja trdijo vse tradicionalne

medicine, le da na zahodu še vedno raje verjamemo, da bolezen prihaja od zunaj, da prileti z bakterijami, na krilih ptičev ali jo gensko podedujemo. Takšen pogled upravičuje našo pasivnost, saj če verjamemo, da so vzroki zunaj, potem je tudi odgovornost zunaj. Kako čustva zastrupljajo?Ko rečemo, da nas čustva zastrupljajo, potem to ni le pesniško izražanje. Če ne verjamete, si oglejmo, kako čustva vplivajo na
posamezne organe, in morda boste lažje dojeli, kako tesno so povezana z zastrupitvijo telesa.
Ko smo jezni, prihaja do zastoja v delovanju naših jeter. Od tam izraz: »Gre mi na jetra.« Zakaj za
nekaj, kar nas jezi, ne rečemo, da nam gre na ledvice ali pljuča? Očitno večtisočletna naravna
modrost ve isto, kot ve tudi tradicionalna kitajska medicina. Resnica je vedno ena, ne glede na to, ali
ste Slovenec, Indijec ali Kitajec. Čustvo jeze onemogoča normalno delovanje jeter, jetra pa so zelo
pomembna za čiščenje naše krvi. In če so jetra blokirana z jezo, smo zastrupljeni!
Podobno se zgodi, ko čustvo žalosti sabotira delovanje naših pljuč – drugega razstrupljevalnega
organa. Kako dihate, ko ste žalostni? Morda globoko in sproščeno? Kje pa – prej bi lahko rekli, da
takrat dihamo kot riba – plitvo, v krču. Ni naključje, da rečemo, da nas je »popadla ali stisnila žalost«
in da čutimo, da nas »žalost duši«. Žalost neposredno vpliva na pljuča in debelo črevo, zato takrat
dihamo slabo in imamo tudi težave z odvajanjem. Posledica enega in drugega je, da v telesu zastajajo
strupi, ki se niso izločili z dihanjem ali odvajanjem blata. Kri ne dobi dovolj kisika, saj se zaradi slabega
dihanja v krvi zadržuje vse preveč ogljika. Ta nas zakisa, preprečuje prenos nekaterih hranilnih snovi
in v končnem seštevku celo sili določene celice, da se prilagodijo delovanju brez kisika (tako nastajajo
rakave celice).
Tudi tretji razstrupljevalni organ, ledvice, so pod velikim vplivom čustev. Ledvice in mehur najbolj
prizadene strah. Poznate izraze, da je nekdo »zmrznil od strahu« ali »prebledel od strahu«? To se
zgodi, ko se ledvice zaradi strahu naenkrat stisnejo in nastane zastoj pri filtriranju in čiščenju krvi.
Posledično je motena cirkulacija, zaradi česar imamo ledene roke in noge. Če strah traja dalj časa, so
posledice toliko močnejše. Ledvice nadzorujejo tudi mišice zapiralke. Če jih strah blokira, pride do
pojava, da zapiralke popustijo in ne moremo nadzorovati uhajanja blata ali urina. Zato tudi izrazi
»pokakal se je od strahu« ali »polulal se je od strahu«.
Skrbi nas zastrupljajo neposredno. To čustvo predvsem prizadene našo prebavo – želodec, vranico in
trebušno slinavko. Pogosto slišite izraz »zvija me od skrbi«. Dejansko so takrat prebavila v krču in ne
morejo opraviti svoje naloge. Zato lahko tudi najbolj kakovostna hrana v telesu postane strup, saj se
ne bo pravilno presnovila in bo morda celo zavrela ali obležala v skrčenih prebavilih. Zato namesto
dobro prežvečene, kislinsko in encimsko obdelane hrane v naše črevo prihaja na pol prebavljena
hrana, ki predstavlja odlično gojišče za patogene organizme in njihove stranske produkte, ki nas
pospešeno zastrupljajo. Kaj pa pohlep? Strupenost pohlepa čutimo v vsakdanjem dogajanju, tako pri nas kot tudi drugje po
svetu. Za pohlepne ljudi rečemo, da so »trdega srca« in to je zelo točen opis. Pohlep prizadene srce
in tanko črevo. Želja po vedno večjem bogastvu se odraža tudi z aritmijami in nepravilnostmi v
delovanju srca. Pohlep uspešno ustvarja tudi vsa ostala, že navedena čustva. Kdor živi v nenehnem
strahu, da bi mu lahko kaj vzeli, da bi propadel, ali se obremenjuje s tem, kako bi lahko imel še več,
kaj hitro doživi tudi druga čustva.
Ali vam je zdaj bolj jasno, zakaj rečemo, da je omenjenih pet strupov podlaga za večino bolezni, ki jih
danes poznamo? Ko se nenehno ponavljajo in nenehno udarjajo na določene organe, ustvarjajo šibko
točko, ki je nato bolj dovzetna tudi za druge, materialno otipljive težave. Tako se pri »večno
žalostnih« pojavljajo kronične težave z dihali (astme, bronhitisi), pri »večno zaskrbljenih« težave s
prebavili, pri »večno jeznih in razočaranih« težave z jetri, pri »večno prestrašenih« sivi lasje, težave z
rodili, cirkulacijo, vnetjem mehurja itd.

Avtor: Sanja Lončar