ZAKON USTVARJANJA

Ena od naših temeljnih nalog je torej ustvarjanje. Kreiranje želene realnosti je v bistvu dosti lažje kot si predstavljamo. Mi smo bitja neomejenih možnosti in samo naše neznanje je tisto, ki nas ovira, da že v tem trenutku ne znamo poustvariti vsega kar si želimo. Tako kot je cel ta svet svet dvojnosti smo tudi mi dvojni. Imamo zavest in podzavest, oziroma razum in dušo. Naša podzavest, duša je tisti del nas, ki se veliko bolj kot mi zaveda, da je z vsem povezana, ne čuti ločenosti, kot jo mi doživljamo. In ko se naučimo ustvarjanje prepustiti temu našemu delu, življenje postane lepše, polnejše, bolj osrečujoče. Psihologija mu reče podzavest, cerkev mu reče duša, vzhodniki mistiki mu rečejo praznina, Eckhart Tolle jo imenuje Bitje, pravijo mu človekov višji jaz, univerzalna inteligenca, Resnica, C.G. Jung je to imenoval skupno nezavedno, Abraham temu rečejo Notranje Bitje, fizika temu reče, da je vse energija. Vse to je pravzaprav naš pravi jaz.

Kako kreiramo svojo realnost?

Kreiranje želenih stvari je v bistvu popolnoma enostaven proces sestavljen iz dveh delov. Prvi del je, da si nekaj želimo in drugi, da to verjamemo, da bomo dobili in to enostavno pričakujemo. Ko to resnično verjamemo in pričakujemo, to dobimo. Mi ves čas ustvarjamo svojo realnost in ker tega procesa ne razumemo, to delamo avtomatsko. Da pa ta svet ni povsem nor in neurejen ima ustvarjanje blažilec časa, kar pomeni, da se ustvarjanje ne dogaja v trenutku, ampak je za to potreben določen čas. Še bolj poenostavljeno, če je naša želja čista, torej jo nič ne ovira, se bo uresničila. Ovire so tiste, ki si jih postavimo v glavi, najpogosteje tako, da dvomimo, da vidimo vrsto ovir, da se to ne more zgoditi, da ne verjamemo, da se bo uresničila. Vsak dvom jo ustavlja.

Kako? Tako.

1. Vsak dan si vzemi deset, petnajst minut za svojo kreativno delavnico. Lahko si narediš tablo želja na katero nalepiš vse svoje cilje, ki jih želiš uresničiti v življenju. Najdi si prostor, kjer boš imel deset minut mir. Spravi se v čimbolj dobro voljo, na kakršenkoli način ti to uspe. Z vsemi čutili se vživi v vsak svoj cilj. Vidi ga, kot da že je. Čuti ga čimbolj plastično z vsemi čutili. Vidi ga, čuti, sliši. Veseli se ga. Čustva, občutki in naša prepričanja so tista, ki so temeljna.
2. Cilj moramo videti, kot da je dosežen. Vanj moramo v celoti verjeti, nobenih dvomov. Enostavno, veš, da to je (obvezno v sedanjosti), ne da bo, ampak, da je. Sicer se zavedaš da je za to potreben čas, a veš, da to že je in se mora samo še materializirati, torej udejanjiti v materialnem svetu. Če se ti pojavi dvom, ga enostavno pusti, da gre mimo. Ne posvečaj se mu. Ključno pri vsem procesu je, da v cilj popolnoma verjameš, torej nič ne dvomiš in ga pričakuješ.
3. Ni besed s katerimi bi poudaril pomen te točke! Po tem je potrebno cilj v celoti pustiti pri miru. Ker vanj niti malo ne dvomiš, ker veš da je, ga enostavno pustiš in s tem dovoliš svoji duši da ga uresniči. Duša, podzavest, bitje, naš višji jaz bo to uresničil, če ne bo ovir. Oviramo pa lahko le sami s tem, da dvomimo ali da si prizadevamo, da bomo cilj uresničili. Če si prizadevamo, pomeni, da popolnoma ne verjamemo v cilje, to pomeni, da je v ozadju strah in ta strah ovira dušo, da ga ne more uresničiti. Še enkrat pomisli. Če si prizadevaš, potem ne verjameš v celoti, kajti, če bi popolnoma verjel v svoj cilj, potem si ni treba prizadevati, ker veš, da se uresničuje. Torej zelo zelo pomembno, da ga pustiš in s tem omogočiš duši, da te pripelje po najelegantnejši poti do cilja. Res je, to je v velikem nasprotju s tem, kar nas učijo celo življenje. To ni spodbujanje lenobe, ravno nasprotno, s tem samo omogočimo našemu notranjemu vodstvu, da nas pelje po najelegantnejši poti na cilj. Z drugimi besedami povedano cilj sprejmeš popolnoma brez odpora. Veliki Učitelj Jezus je pomen te točke opisal v naslednji priliki: »Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški oče hrani. Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih (Mat. 6:26-29).« S to prispodobo je Jezus povedal točno to, da moramo cilj pustiti v miru. Nikjer niti besedice, da moramo trpeti v potu svojega obraza, da moramo cilje doseči s čim več truda ali težav. Na ta način naša univerzalna inteligenca sama najde pot. V cilj ne smemo dvomiti, cilj moramo pričakovati.

Še enkrat, razmišljaj, kar si želiš, svoje misli, čustva usmerjaj v to kar ti pomeni in to pričakuj. Če se z mislimi posvečaš temu kar je, ustvarjaš še več tega, kar je. Česarkoli ne maraš, to privlačiš. Česarkoli se bojiš, to privlačiš. Če se z mislimi posvečaš temu, kar imaš rad, potem ustvarjaš več tega, kar imaš rad. Cilji se ne uresničijo takoj, a kmalu opaziš, da bolj, ko se posvečaš cilju v svoji delavnici, bolj te prevevajo prijetni občutki. To je jasen in nesporen znak, da si na pravi poti! Cilj prihaja!