S ščepcem začimb do več zdravja in energije
Ali ste vedeli, da vsebujeta 2 grama cimeta več
antioksidantov kot pol kilograma dušenega brokolija?
Da 15 gramov peteršilja vsebuje toliko antioksidantov kot
dve jabolki?
Ste vedeli, da že minimalna količina muškatnega oreščka
preprečuje nastajanje kariesa?
Da čaj iz bazilike redči kri vsaj tako učinkovito kot
zdravila...
Če torej nimamo veliko prostora, je bolje na vrtu ali
balkonu pridelati kakšen gram začimb kot nekaj kilogramov krompirja ali solate.
In zakaj o vsem tem vemo tako malo? Zakaj danes uporabljamo manj začimb kot
kadar koli prej?
1. Cimet
Cimet je ena najstarejših začimb in je pravi
nutricionistični zaklad. Bogat je namreč z antioksidanti, ki preprečujejo
oksidacijo celic in uničujejo proste radikale. Antioksidanti tako telo varujejo
pred boleznimi, kot so rak, alzheimerjeva bolezen, diabetes in parkinsonova
bolezen. Poleg tega cimet pomaga pri boljšem izločanju hormona inzulina, kar
znižuje količino sladkorja v krvi in varuje pred srčno-žilnimi boleznimi. Ker
normalizira nivo sladkorja v krvi, je izjemno priporočljiv za bolnike s
sladkorno boleznijo tipa 2.
Začimbna mešanica za cimetove piškote
Cimet je močan antioksidant, ki varuje pred rakavimi
obolenji. (Foto: iStockphoto)
Študija, objavljena leta 2011, je pokazala, da izvleček iz
cimetove skorje zavira nastanek amiloidnih plakov pri miših z alzheimerjevo
boleznijo. Vzrok za alzheimerjevo bolezen namreč še ni dokončno znan, jasno pa
je, da do bolezni vodijo različni mehanizmi v možganih, ki prizadenejo nekatera
pomembna področja, kot je področje komunikacije, metabolizma in podobno. Avtopsija
možganov med boleznijo pokaže, da prihaja do zmanjšanja volumna možganov in
pretiranega kopičenja t. i. nevritičnih in amiloidnih plakov. Prav kopičenje
slednjih pa bi lahko preprečilo uživanje cimeta. Poleg tega je raziskava
pokazala, da so pri miših z uživanjem cimeta uspeli obnoviti nekatere
kognitivne funkcije in izboljšati področje za gibanje.
Ne samo to, zdravilci so prepričani, da cimet zdravi še
marsikatero drugo bolezen. Zaradi njegovih protivnetnih delovanj ga priporočajo
za zdravljenje artritisa, odpravo infekcij kože, lajšanje prehlada (predvsem v
kombinaciji z medom). Cimet deluje še protiglivično in pomaga pri zdravljenju
kandidoze – glivičnega vnetja nožnice. Pozitivno pa deluje še na prebavo, saj
je odličen vir redkega mangana, prehranskih vlaknin, železa in kalcija.
Koliko? Zaradi zgoraj naštetih pozitivnih učinkov je dobro,
da cimet vključite v svoj jedilnik vsak dan. Z njim si začinite kavo, čaj ali
jutranji sveže stisnjen sok, dodajte ga v kosmiče ali ga uporabite pri kuhi. V
kombinaciji s kumino in čilijem v prahu se dobro poda še k ribam, piščancu ali
jagnjetini. Pol čajne žličke cimeta na dan bo zadostovalo.
2. Žajbelj
Ste vedeli, da je žajbelj začimba, ki izboljšuje spomin in
razpoloženje? Študija, objavljena leta 2005, je pokazala, da je žajbelj mladim
prostovoljcem pomagal, da so si hitreje zapomnili stvari, da so bili bolj
skoncentrirani in mirnejši. Poleg tega je priporočljiv za bolnike z
alzheimerjevo boleznijo in demencami. Tako kot predpisana zdravila namreč tudi
žajbelj vsebuje encim, imenovan acetilcholinesteras, ki izboljšuje funkcije
možganov. Raziskava, objavljena leta 2006, je še pokazala, da rožmarinična
kislina – aktivna sestavina žajblja varuje celice miši pred amiloidnimi plaki,
ki naj bi prispevali k razvoju alzheimerjeve bolezni.
Žajbljev poparek
Žajbelj izboljšuje spomin in razpoloženje. (Foto:
iStockphoto)
Žajbelj še izboljšuje prebavo in preprečuje vročinske vale
ter druge stranske učinke menopavze, saj deluje podobno kot estrogen. Sicer je
splošni javnosti bolj poznan kot idealno sredstvo proti vnetju žrela,
uporabljamo pa ga še za izpiranje ust pri težavah, povezanih z razjedami, in
vnetju dlesni.
Koliko? Četrtina do polovica čajne žličke žajblja nekajkrat
na teden je priporočljiva mera za uživanje tega zelišča. Dodate ga lahko
enolončnicam ali juham, ga uporabljate kot polnilo ali z njim premažete pečeno
meso. Lahko pa si pripravite tudi čaj in liste posušenega žajblja za 5 do 10
minut potopite v vročo vodo.
3. Kurkuma
Kurkuma je bila izjemno cenjeno zelišče že v indijski
ajurvedski medicini, v kateri so jo uporabljali za težave s prebavo, za
čiščenje krvi, sečil, za zdravljenje ran, kožnih bolezni, holesterola … Vse
bolj priljubljena pa postaja tudi v zahodni znanosti. Zaradi svojih sestavin je
kurkuma izjemno močan antioksidant, študije pa dokazujejo, da celo zavira rast
tumorskih celic in amiloidnih plakov. Strokovnjaki so še ugotovili, da lahko že
samo s tem, da mastnim jedem dodajamo kurkumo in druga zelišča, ki veljajo za
močan antioksidant, zmanjšamo možnosti za srčno-žilne bolezni. Ta namreč
pomagajo uravnavati raven trigliceridov in inzulina v krvi.
Poleg tega je kurkuma močan COX-2 inhibitor – tako kot
nesteroidna protivnetna zdravila, le da nima neprijetnih stranskih učinkov.
Klinične preiskave iz leta 2009 kažejo, da ima vsakodnevno uživanje kurkume
enake učinke kot uživanje ibuprofena pri osteoartritisu v kolenu. Serijo študij
na temo zdravilnih učinkov kurkume so opravili tudi leta 2010 in 2011.
Ugotovili so, da rumena začimba pozitivno deluje na ljudi z avtoimunskimi
boleznimi, kot je na primer multipla skleroza.
kurkuma
Strokovnjaki so ugotovili, da lahko že samo s tem, da
mastnim jedem dodajamo kurkumo in druga zelišča, ki veljajo za močan
antioksidant, zmanjšamo možnosti za srčno-žilne bolezni. (Foto: iStockphoto)
Kljub vsemu jo je treba uživati v pravi meri. Prevelika
količina kurkume lahko povzroči krvne strdke ali poslabša delovanje žolčnika,
saj pospešuje izločanje žolča, ki je v črevesju pomemben za prebavo maščob.
Koliko? Čajna žlička kurkume trikrat tedensko je optimalna
mera, s katero boste ohranjali zdravje in se izognili nevarnostim. Kurkuma je
pogosto uporabljena začimba v indijski kuhinji, tam jo dodajajo različnim juham
in drugim jedem. Uporablja se tudi kot dodatek h grški solati s piščancem in
jogurtom, dobro pa se poda tudi k morskim jedem.
4. Timijan
Težko si je predstavljati kontinentalno kuhinjo brez
aromatičnega timijana. A nas predvsem zanima zaradi njegovih protimikrobnih
učinkov. Če uporabljate ustno vodico ali ekološka čistila, potem je veliko
možnosti, da ta vsebujejo olje timijana. Raziskava leta 2004 je pokazala, da
lahko olje timijana pozdravi zastrupitev z bakterijo Shigella, ki je precej
huda oblika zastrupitve s hrano. Neke druge študije pa so dokazale, da je
učinkovit celo zoper stafilokoke in bakterijo E. coli. Poleg tega timijan
izboljšuje prebavo in pomaga pri odpravljanju vetrov. Dober pa naj bi bil celo
za zdravo lasišče.
Koliko? Čajna žlička svežega timijana ali četrtino do
polovico čajne žličke suhega timijana približno trikrat na teden. Timijan lahko
tako kot cimet uporabite skorajda pri vsaki jedi. Dodajte ga piščancu, ribi ali
zelenjavi. Skupaj z limono se dobro poda tudi poletnim koktajlom.
5. Ingver
Ingver so uporabljali tako v starodavni kot v sodobni
medicini, in sicer predvsem za želodčne težave. Poleg tega so klinične študije
dokazale, da ingver pomaga zoper slabost, pospeši prebavo, varuje pred
razjedami želodca in lajša bolečine (menstrualne, bolečine v mišicah, migrene).
Ingver
Ingver je odlična izbira za vse, ki imajo osteoartritis ali
kakšno drugo kronično vnetno stanje. (Foto: iStockphoto)
Ingver deluje podobno kot nesteroidni antirevmatiki in
inhibira delovanje ciklooksigenaz (COX). Gre za skupino encimov, ki so prisotni
v telesu, še posebej v črevesju, želodcu, ledvicah in trombocitih, kjer
sodelujejo pri zaščiti in pravilnem delovanju tkiv oziroma organov. Odgovorni
so za pravilno strjevanje krvi, uravnavanje krvnega tlaka, za normalni spalni
ciklus in zdravljenje vnetij v telesu. Prav zato je odlična izbira za vse, ki
trpijo za osteoartritsom ali kakšnim drugim kroničnim vnetnim stanjem.
A seveda v pravi meri. Prevelika količina ingverja lahko
povzroči vetrove in zgago ali celo poslabša stanje pri žolčnih kamnih. Poleg
tega lahko vpliva na delovanje nekaterih zdravil.
Koliko? Če ne jemljete zdravil ali nimate zgoraj omenjenih
težav, potem lahko ingver uživate vsak dan. Zaradi svojega močnega okusa je
nepogrešljiva začimba azijske in indijske kuhinje, a se ponavadi uporablja v
majhnih količinah. Poleg cimeta ga lahko dodate še v črni čaj z mlekom, odličen
je za uporabo pri peki medenjakov, kolačev in jabolčnih mafinih.
Rožmarin 2
Karnozolna kislina, ki jo vsebuje rožmarin varuje možgane
pred prostimi radikali in zmanjšuje možnosti za možgansko kap ali alzheimerjevo
bolezen. (Foto: iStockphoto)
6. Rožmarin
Rožmarin so za boljši spomin uporabljali že v antični
Grčiji, ko je bil za študente tako pomemben, da so ga s seboj nosili kar
zataknjenega v lase, medtem ko so se pripravljali za pomembnejše izpite.
Sodobna znanost pa se strinja: karnozolna kislina, ki jo vsebuje rožmarin
varuje možgane pred prostimi radikali in zmanjšuje možnosti za možgansko kap
ali alzheimerjevo bolezen. Poleg tega je rožmarin močan antioksidant. Zadnja
raziskava Ameriškega združenja za boj proti raku je pokazala, da karnozol v
rožmarinu zavira razvoj raka.
Tako kot številna druga zelišča morate tudi rožmarin
uživati zmerno. Še preden greste v trgovino po zalogo dodatkov iz rožmarina,
tako pri svojem zdravniku preverite, ali ga lahko uživate. V večjih količinah
namreč morda izzove napade podobne epiletičnim napadom in povzroči slabšo
absorbcijo železa v telesu. Čezmerni rabi rožmarina naj se izognejo tudi
nosečnice, saj se je v tradicionalni medicini uporabljal celo za sprožitev
splava.
Koliko? Začimba, ki je izjemno cenjena v italijanski in
francoski kuhinji, je za uživanje priporočljiva nekajkrat na teden, in sicer ne
več kot majhno čajno žličko. Uporabite jo lahko pri pripravi pečenega piščanca
ali ob jedeh iz paradižnika, gob, jajčevca in bučk. Dodajte jo prilogam ali
juham, lahko pa celo poletni sadni solati. Rožmarin lahko uporabite tudi v
kombinaciji s timijanom ali žajbljem.
7. Žafran
Pregovor ''drag kot žafran'' ni kar tako. Ta začimba je
namreč najdražja na svetu in dosega ceno kar 11 evrov na gram.
Žafran
Kot kaže raziskava, opravljena leta 2007, žafran deluje
antidepresivno podobno kot prozac. (Foto: iStockphoto)
Pridelujejo jo predvsem na Bližnjem vzhodu, rdeče zlate
niti žafrana pa je treba nabirati ročno in z izjemno previdnostjo. Njegova
visoka cena pa bi lahko odtehtala njegove pozitivne učinke na zdravje. Kot kaže
raziskava, opravljena leta 2007, žafran deluje antidepresivno podobno kot
prozac. Druga raziskava je še pokazala, da žafran pospeši prekrvavitev
možganov, kar izboljšuje kognitivne funkcije, Italijani pa so leta 2009
dokazali, da ima ta začimba pozitivne učinke na gene, ki uravnavajo delovanje
celic vida, kar bi lahko upočasnilo razvoj degenerativnih bolezni oči.
Sicer ga zdravilci uporabljajo še za zniževanje telesne
temperature, zdravljenje krčev, težav jeter, revme in vnetih živcev. Kljub
vsemu se je v tem primeru o njegovi uporabi treba posvetovati z zdravnikom, saj
lahko prevelike količine žafrana delujejo kot narkotik.
Koliko? Res je žafran izjemno drag, a izkazalo se je, da k
sreči imajo že izjemno majhne količine te začimbe pozitivne učinke na zdravje.
Nutricionisti priporočajo desetino žlice nekajkrat na teden. Žafran se izjemno
poda riževim jedem, zato ga dodajte paelli (španska jed), kheeru (indijska
sladica – rižev puding), rižotam ali kakšni drugi jedi iz riža.
8. Bazilika
V resnici izvira iz Indije, kjer so jo tradicionalno
uporabljali za zdravljenje astme, stresa in sladkorne bolezni.
Sveža bazilika
Tako kot timijan ima tudi bazilika močne antimikrobne in
protivirusne učinkovine, ki vas lahko obvarujejo celo pred bakterijami Listeria
in E. coli. (Foto: iStockphoto)
Tako kot timijan ima tudi bazilika močne antimikrobne in
protivirusne učinkovine, ki vas lahko obvarujejo celo pred bakterijami Listeria
in E. coli. Bazilika je naravni COX inhibitor, kar pomeni, da je še posebej
priporočljiv za ljudi, ki imajo artritis ali kakšne druge vnetne težave.
Začimba je še odličen vir betakarotena, ki se v telesu pretvarja v vitamin A,
in mineralov, kot so magnezij, železo in kalcij.
Koliko? Velika žlica sveže bazilike ali četrtina do
polovice žlice posušene bazilike trikrat na teden je optimalna mera, ki bo
prinašala pozitivne učinke na zdravje. Zeleno začimbo dodajajte jedem iz
paradižnika, testeninam, solatam ali picam.
Pekoča paprika
Raziskave so pokazale, da pekoča paprika lajša glavobole,
atritis in druge kronične bolečine. (Foto: Profimedia)
9. Pekoča paprika
Ljudje pekočo papriko uporabljajo že skoraj 10.000 let.
Japonski mojstri karateja so jo jedli, da bi z njo okrepili svojo moč volje,
afriški pridelovalci za to, da so z njo odganjali slone s svojih pridelovalnih
polj. V Mehiki pa pravijo, da vas je poljubil hudič, ko se vam zaradi žgočega
okusa pekoče paprike zasolzijo oči in začnejo po obrazu prikazovati potne
srage.
A k sreči je za to odgovorna snov kapsaicin, ki je izjemno
zdravilna. Raziskave so pokazale, da lajša glavobole, artritis in druge
kronične bolečine. Ostrina namreč omili bolečino, saj kapsaicin zavira
sproščanje P-proteina, kar moti nenehen prenos signala za bolečino v možgane.
Večja kot je koncentracija kapsaicina, manjša je bolečina. Poleg tega ta snov
pomaga sproščati endorifine – hormone sreče, kar izboljšuje razpoloženje in
uravnava raven sladkorja v krvi. Nekateri znanstveniki so celo prepričani, da
preprečuje raka, a raziskave še potekajo. Kljub splošnemu prepričanju, da
pekoča paprika in druge pekoče jedi uničijo vse škodljive mikroorganizme v
telesu, pa temu ni tako. Na žalost pekoče še ne pomeni protibakterijsko.
Koliko? Ne marate začinjene hrane? Nič hudega, tako kot pri
žafranu ima tudi pekoča paprika pozitivne učinke na zdravje že v majhnih
količinah, in sicer je priporočljiva osmina čajne žličke nekajkrat na teden.
Nepogrešljiva je v mehiški kuhinji pri pripravi juh, omak, kot je salsa,
piščančjih jedi in celo v karamelnih ali čokoladnih sladicah. In še en nasvet!
Če bo pekoč občutek premočan, ga ne gasite z vodo, ampak z mlekom. Žgoč
kapsaicin namreč ni topen v vodi, mleko pa vsebuje beljakovino kazein, ki bo
ustavila pekoč občutek v grlu.
Vse stvari najdemo v naravi, vrtu, tržnici. Najbolje, da pa
si v svoje ločnke posadimo naše začimbice in seveda OSTANIMO ZDRAVI.
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
powered by plista
