VRTINEC ŽIVLJENJA

Današnji človek je pozabil, da se ne sme istovetiti s čustvi, ampak da čustva ima in da so ta podrejena njegovi volji. Ker pogosto nismo vzgojeni v tem prepričanju, je po navadi ravno obratno in je volja tista, ki je podrejena čustvom. S tem se pojavi nevarnost, da stanja žalosti in potrtosti umetno podaljšujemo, namesto da bi jih aktivno predelali.

Treba se je spustiti čisto na dno, kajti tam je točka preobrata, na kateri se rodi nekaj novega, na kateri se zgodi nekakšna kreacija. Številni kreativni ljudje govorijo o trenutkih popolne osamljenosti in obupa, v katerem nenadoma eksplozivno priplava na dan kakšna ideja ali nekaj novega. In prav ta "eksplozija" nas znova dvigne na vrh ter prinese skoraj ekstatično veselje in srečo. Veselje, ki resnično izvira iz duše, iz naše notranjosti, veselje, ki ni vsiljeno od zunaj. Resnična, globoka radost je torej plod ustrezno predelane žalosti.

Drugi občutek veselja je kratkotrajen in odvisen od zunanjih okoliščin. Ker smo danes pozabili na predelovanje žalosti, je v današnji družbi veliko ljudi, ki si domišljajo, da so veseli. To so tisti, ki kreativnost in ustvarjanje novega nadomeščajo s potrošništvom. Veselje lahko doživijo samo takrat, ko zamenjajo avto ali si kupijo novo oblačilo. Toda takšno veselje je kratkotrajno ter naposled privede do velike praznine in nezadovoljstva, dokler si znova ne kupijo nečesa novega. Ta začarani krog, v katerega zapada čedalje več ljudi v potrošniški družbi, je skoraj zanesljiva pot v depresijo.

Sklenemo lahko, da žalost ni samo neizogiben občutek, ki se pojavlja ciklično, temveč je celo nujna, da bi ustvarili nekaj novega in v prenesenem pomenu tudi samega sebe. Žalost je pogoj za notranji alkimistični proces, za transformacijo človeka. Kdor se ne nauči predelovati žalosti ali jo celo potlačuje, lahko sčasoma zapade v depresijo. Toda na depresijo ne bi smeli gledati samo kot na nekaj slabega, kajti tisti, ki jih prizadene, imajo podobno izkušnjo, ki jo lahko povzamemo: "Znova sem spoznal samega sebe in v sebi odkril stvari, o katerih prej nisem vedel ničesar."

Hannes Weinelt, predsednik Nove Akropole v Avstriji

Osebna rast

Danes bom spet nekoliko tvegala, da s temle zapisom komu stopim na žulj. Ampak večkrat sem že povedala, da moj namen ni ugajati in zavijati v celofan, pač pa, da ljudi zbudim iz trdega spanca in zasanjanosti, da se končno nehajo slepiti ter začnejo gledati opozorilne znake, ki jasno kažejo na to, da so v težavah. In da seveda tudi nekaj naredijo v zvezi s tem.

Torej, opozoriti moram danes na eno prav posebno nevarnost, ki preži na nas v teh, za marsikoga ne preveč lepih časih. Posebna je zato, ker je oblečena v zelo lepo preobleko, sproža lepe občutke in preži na tiste, ki želijo nekaj spremeniti, a ne bi prav veliko naredili za to: odvisnost od osebne rasti.  Ali pa odvisnost od duhovnosti.  Nevarna je zato, ker ti ukvarjanje z osebno rastjo (ali duhovnostjo, kar je mnogim “ljubše”)  kar nekaj časa daje močan občutek zadovoljstva, sčasoma pa te povsem potegne v svoje kremplje – tako, da potrebuješ čedalje več ‘osebne rasti’. Še več knjig, še več delavnic, še več “čiščenja”, še več terapij, po možnosti istočasno. Vse za tisti odličen občutek, ki je instanten, ampak traja čedalje manj časa. Okoliščine pa se ne spremenijo. Ni nobenega napredka. Obup narašča. Stiska narašča. Težave (tudi denarne) se kopičijo. Odgovor “pa saj že dolgo delam na sebi in osebnostno rastem!” je seveda odlično slepilo in vzbuja hrepenenje po “še”.

Kruta resnica: če misliš, da osebnostno rasteš, če hodiš na vse možne delavnice in srečanja in čiščenja in terapije, tvoje življenje (naravnanost, počutje, odnosi) pa se ne izboljšuje, potem to ni osebna rast. Potem je to odvisnost od osebne rasti.

Osebna rast je postopni  in konstantni, opazen osebni napredek. Osebno rasteš, ko se učiš in tudi narediš, kar se naučiš (kar potrebuješ),  kljub strahu. Osebno rasteš, ko sprejemaš, da ne moreš ves čas biti dobre volje; da ne gre za to, da imaš vedno prav; da nisi sebičen, če poskrbiš zase na način, da imajo tudi drugi nekaj od tega;  da je v vsakem neuspehu seme enakovredne koristi; da je čas (potrpežljivost) nujna komponenta uspeha.  Osebno rasteš, ko sprejmeš in tudi razumeš, da nobena pot ni ravna in da je tudi življenje sestavljeno iz vzponov in padcev. Osebno napreduješ, ko znaš v vsaki slabi stvari najti tudi nekaj dobrega. Osebno napreduješ, ko se ne sprašuješ več, zakaj se to tebi dogaja in ko sprejemaš odgovornost za svoja dejanja. Osebno rasteš, ko se vsako leto/mesec soočaš z drugačnimi problemi, kot lansko leto.  Osebno rasteš, ko imaš do problemov povsem drugačen odnos, kot si ga imel včasih. In najbolj pomembno: osebno rasteš, ko čedalje bolj zaupaš vase, da boš sposoben rešiti vsak problem.

Če pogledam zase nazaj, lahko z vso gotovostjo rečem, da nisem osebno rastla/napredovala, kadar sem se trudila sebe popraviti ali izboljšati. Nisem napredovala, kadar sem mislila, da je z mano nekaj narobe, da mi ne uspe.

Tanka je namreč črta med resnično rastjo na eni strani in lažno rastjo na drugi. Resnična rast se namreč začne tam, kjer se konča lažna: z zavedanjem, da si tak kot si v redu, da s tabo ni nič “narobe” in da ti zato ni treba ničesar “popravljati”.   Nehaš se primerjati z drugimi, ker spoznaš, da nikoli ne moreš biti tak kot drugi in sprejmeš, da ima vsak od nas nekaj, v čemer je najboljši. In tu, kjer se neha tekmovalnost, se šele lahko začne ustvarjalnost…

Jaz sem jaz in ti si ti. Vsak mora napisati svojo zgodbo, na svoj način. Moj način je, da drugim pokažem, kdo so, kaj skrivajo v sebi in da to delijo z drugimi. Da prekinejo lažno osebno rast in enkrat ter za vselej dosegajo napredek, ki jim daje zadovoljstvo in občutek izpolnjenosti.

Za vas,
Saša

Pohlep

Pohlep, namišljena dimenzija človekovega razuma

Tradicionalni holistični pristopi učijo, da pohlep prizadene srce in tanko črevo. Če poskušamo opisati potek od vzroka do posledice, potem moramo pričeti z osnovnim vprašanjem: »Kaj je pohlep?«

Pohlep na Zemlji generalizirano predstavlja nekaj neprijetnega. 

Človek se v svoji biti ob besedi pohlep počuti ogroženega in nemalokrat krivega. Ko zrcali pohlep na svoja pretekla in trenutna dejanja, pričakovanja in cilje, vedno in vselej najde nekaj »gramov svojih nečistoč«, ki nekako prikrito grenijo njegovo trenutno življenje in s tem tudi njegovo zdravstveno stanje. Ko človek zazna lastni pohlep, ga nemudoma maskira in prekrije z obilico »betona«, da je podoben zalitemu sarkofagu preminule černobilske jedrske elektrarne, ki kot jedrska elektrarna ne deluje več, seva pa še vedno in še dolgo bo!

Zaradi takšnih prikrivanj pohlepa in opravičevanj, tudi uradnih in znanstveno dokazanih, dobimo občutek, da nihče noče biti in zato tudi ni pohlepen. Pohlep družbeno oziroma že sistemsko kamufliramo, skrivamo in prekrivamo, porivamo v svoje globine in ga seveda pridno ignoriramo. Pridemo celo v priučeno obdobje, ko takšni nesmisli prikrivanja postanejo nekaj samoumevnega. Tedaj si misli in dejanja pohlepa opravičujemo s standardnim izgovorom: »Saj to počnejo vsi.« Če pa to počnejo vsi, je torej »vse v redu«?! 

Prav to je mnogim ustvarjalcem (tistim, ki ustvarjajo tuje usode) cilj, saj tuje usode ustvarjajo za uresničevanje svojih profitabilnih ciljev. Zato na naših tleh že nekaj desetletij kapital in njemu podrejene organizacije vzdržujejo določene šolske sisteme, seminarje in tečaje ter specializacije, ki od svojih udeležencev zahtevajo prav to. Zahtevajo pohlep, ki ga zavijajo v vse mogoče celofane in ga krasijo z najlepšimi cveticami in trakovi tega sveta (seveda tudi z vsemogočimi finančno podprtimi znanstvenimi dokazi). Taki udeleženci postanejo marionete, ki so zaradi prikritega in opravičenega pohlepa pripravljeni pridelati sebi, svoji družini, prijateljem in družbi vse to, kar danes žanjemo. Današnje družbeno-politično in gospodarsko stanje ter podobna stanja v preteklosti imenujemo kriza. Kriza pa nikoli ni bila zaradi pomanjkanja denarja in imetja, temveč se je vedno sprožala zaradi odsotnosti duha (ignorance človeka kot bitja in njegovih potreb, družbenih potreb, potreb narave z živalskim svetom, potreb širšega okolja itd). Ko človek postane nekdo brez prisotnosti duha, torej brez moči brezpogojne ljubezni, potem mu ne pomaga niti obilica denarja niti obilica imetja, ker je osiromašen duha, ker je revež v odsotnosti duha, ker je prazen, ker je izgubil svoj smisel in tava v pričakovanjih nekoga drugega in nečesa drugega. Ker je izgubil sebe. Ko pa človek izgubi sebe, je ločen, je brez prisotnosti svoje primarne osnove, tedaj je sprožen moment, ko bo brezkompromisno dosegal zastavljene cilje, ko ne bo izbiral sredstev (pojavi se aroganca, agresivnost, izsiljevanje, brezčutnost, kraja, umor itd.), da bo uspešen, bogat, opažen in spoštovan. Hoče več, hoče pravzaprav vedno več in še več ...

VZROK pohlepa

Da se človek znajde v stanju pohlepa, se mora najprej zgoditi trenutek, ki ustvari njegovo odsotnost duha. Pomeni, da ga neka misel ali dejanje zavede od samega sebe, da postane brezčuten, da otopi in se ne zaveda samega sebe. Postane zombi, marioneta, lutka, s katero se z lahkoto manipulira. Postane nekdo, ki deluje, ne da bi ozaveščal svoje misli in svoja dejanja. Če zdaj obrnemo te stavke, ugotovimo, da je odsotnost duha tedaj, ko ne delamo po svoji vesti. In kaj sledi, ko se ne ravnamo po vesti?

a) Težimo za vse večjo močjo, vse večjim premoženjem, vse večjim vplivom v družini in družbi itd. Kot piše v naslovu, se ustvarja namišljena dimenzija človekovega razuma. Postanemo navezani na svojo lastno ustvarjeno intimno zgodbo, ki ji vse bolj verjamemo. Navezanost raste v odvisnost, ker smo odvisni od mnenja »naše« najbližje družbe. Če je odvisnost v družbi in za družbo ustrezna, postane naša zgodba močnejša, ker ugajamo naši okolici in nas ta dojema kot v redu ljudi, smo sprejeti. Če in ko ozavestimo, da smo zašli na ekstremne stranpoti, ter ko ugotovimo, da nas vest ne pusti pri miru in zahteva odmik od izgrajene zgodbe, se prične strah zaradi odrinjenosti, izključenosti iz te družbe; če vztrajamo v zgodbi leta ali desetletja, potem je strah toliko večji. Da prikrijemo svojo stisko in zbežimo pred samim seboj, pademo v zasvojenost alkohola, droge, hrane, dela, seksa, iger na srečo itd. In ob takih zasvojenostih dobimo občutek, da smo ubežali težavam, ki jih je naša zgodba ustvarila. Pravzaprav smo na takšen način še vedno in še toliko bolj v pohlepu, ker nadaljujmo zgodbico, prikrito, brezbrižno, po zahtevah drugih in za drugega. Stiska pa je vsako minuto močnejša …

b) Težimo, da postanemo identični svojim idolom, da s tem ugajamo določenim prijateljskim skupinam. Spet iz naslova tega članka ugotovimo, da se ustvarja namišljena dimenzija človekovega razuma. Z lahkoto spremenimo svojo fizično identiteto, izravnamo nos, povečamo ali zmanjšamo prsi, gubice na obrazu likamo zavoljo večne mladosti, izrežemo odvečno maščobo in s takšnimi posegi postanemo nekaj in nekdo, kar je odlični približek ciljanemu idolu. Tega podpira tudi prijatelj(ica) in prijateljska skupina, v to pa nas dodatno prepriča še stroka. Tista stroka, ki naše težave in stiske vehementno, površno in z najmanjšim možnim naporom povezuje z našo čudno, grdo in neskladno zunanjostjo. Vsi ti in še mnogi drugi »skrbniki« z razlogom skrbijo za našo samo-zavest. 

Stvarnik se je torej očitno zmotil! Skrbniki lahko dokažejo in prepričajo, da smo takšni, kakršni smo, ustvarjeni pomotoma. Vendar samo-zavest ve, kdo smo in zakaj smo taki. Samo-zavest ve! In zakaj potem »skrbniki« uradno in strokovno trdijo, da je treba spremeniti-se zaradi samozavesti? Enostavno zato, ker jim njihova stroka omejuje dostop do stvarstva, do bistva našega bivanja; ker ne vedo, kaj je stvarstvo, kaj je za-vest in kaj je samo-zavest! Pravzaprav bi ostali brez profita, saj na osnovi zlorabe samozavesti ustvarjajo svoj profit. Tako se oba, tisti, ki se spreminja, in tisti, ki ga spreminja, najdeta kot podobna, odsotna in v  pohlepu. Prvi, ker spreminja stvarstvo in želi biti nekdo drug in drugi, ki ustvarja neverjeten profit na račun igranja vloge stvarnika. Človek, ki spremeni svojo fizično identiteto, postane neka paralela - vzporednica samega sebe. Dobi občutek zadovoljstva, sreče, lepote, glamurja itd. Toda ali njegova vest soglaša s storjenim? Ali lahko prekrije svojo lastno bit? Ali lahko ubeži stvarnikovi stvaritvi? To je vrsta pohlepa, ki temelji na zlorabi človekove največje biti.

Te oblike pohlepa nekako nočemo sprejeti kot pohlep, ker medicinsko, psihološko zveni tako zelo strokovno in prepričljivo.

Voditelju televizijske oddaje umre žena. Na dan smrti žene direktor zahteva vodenje televizijske oddaje, ker nima namestnika, sponzorji so investirali, oglaševalci sodelujejo, gledalci so navajeni itd. Bila bi prevelika izguba. Kljub izrednemu dogodku se voditelj odloči voditi oddajo, je »nasmejan in takšen kot vedno«. Gledalci zadovoljni, sponzorji in oglaševalci, skupaj s televizijskim vodstvom prav tako. To je prav tako pohlep, ki mu ni para! 

Vse oblike pohlepa imajo enoznačno posledico, ki se navezuje na srce in tanko črevo. Kako pa pride pri pohlepu do prizadetosti srca in tankega črevesa?  

Omeniti je treba, da srčni center harmonizira, usklajuje in uravnava tok duše in razuma s hierarhijo, ki vedno in vselej temelji na nadrejenosti duše nad razumom. Pomeni, da tedaj, ko se ravnamo po svoji vesti, razum brezkompromisno izvrši zahtevo duše, kar spodbuja celovito, prisotno in vsemogočno energijsko pretočnost, s tem pa tudi zdravo delovanje srca. Navzven se pri takem dejanju zazna srčnost, iskrenost, poštenost in harmoničnost; brezpogojna ljubezen z vso svojo močjo tedaj nezadržno polni VSE. 

In obratno, ko nismo usklajeni s svojo vestjo, ko se ravnamo po razumu in ignoriramo vest, pademo v odsotnost in disharmonijo. Ob tem, ko človek ustvarja namišljeno dimenzijo svojega razuma, torej ko se namesto po vesti ravna po razumu, ustvarja svojo zgodbico; sproža se ločen, samostojen razumski proces, za katerega sta odgovorna možganski in srčni center. Ker srčni center harmonizira, usklajuje in uravnava tok duše in razuma, ob taki ločenosti zazna disharmonijo ter nima kaj usklajevati in uravnavati. Ne more usklajevati, ker smo ločeni od sebe in obstaja samo razumska zgodba, samo razum. Srce tedaj deluje moteno, zaznajo se srčni nemir, aritmija, močno pospešeno delovanje in ostale za obstoj življenja zelo nevarne anomalije. Navzven pri takem človeku zaznamo superiornost, nad-moč, grobost, hladnost, cinizem, vehemenco, aroganco itd. 

Pohlep prizadene srce predvsem zaradi ločenosti od samega sebe. Pohlep temelji na zgodbi navideznega zadovoljstva in sreče. To pa dosežemo z navezanostmi, z ustvarjanjem želja in pričakovanj, ki se ob dosegu cilja stopnjujejo na še več navezanosti, na še močnejše želje in na večja pričakovanja. Če cilja ne uresničimo, smo prav tako razočarani, kot če cilj dosežemo, kajti ko cilj dosežemo, je to le vmesna točka do naslednjega. Ločenost od sebe pa je vse večja. Prav ta ločenost se izvrši v srčnem centru. Ločenost, ki silovito trga, para in uničuje v srcu, v točki, kjer se ločenost prične, in prav ta silovitost razkola posledično prizadene najprej srce, nato pa sistematično vse, kar je še ostalo.

Ker pohlep temelji na ločenosti, je posledično jasno, da smo ločeni od edine energije, ki nas poganja - univerzalna energija oziroma brezpogojna ljubezen. V svojem toku je izjemno pomembna tudi za sprejemanje in predelavo vseh hranljivih snovi, ki jih vnašamo v organizem s hrano. Če smo se torej tej energiji umaknili in je telo ne sprejema, je logično, da tanko črevo s svojim zgornjim in spodnjim delom ne more opraviti osnovnih funkcij, ki so tako pomembne za obstoj človeka samega. Pri pohlepu torej ob srčnih težavah nastopajo močne prebavne motnje, prebavni zastoji in posledično izjemno visoke toksične obremenjenosti in akumulacije, ki posledično ustvarjajo neposredno in posredno veliko število znanih bolezni. 

Vzhodne holistične medicine kot temeljni vzrok vseh bolezni navajajo pet strupov: jeza, strah, skrb, žalost in pohlep. Pohlep je torej vzrok za bolezen? Da. 

Vsakega od petih strupov na tej Zemlji lahko primerjamo s sprožilcem na puški. Ko sprožimo puško, poči. Ko sprožimo katerega koli od teh petih strupov, podobno poči odsotnost, odsotnost duha, ločenost od samega sebe. S tem je sprožen pogoj za bolezen …

Hudo je, če se sproži hkrati ali zaporedoma več strupov, ko smo počasni pri ozaveščanju stiske, v kateri se nahajamo in v katero tonemo. 

Najbrž si zastavljate vprašanje, kako preprečiti pohlep? Odgovor bi potreboval tri ravni, ki bi obsegale: preprečevanje vzroka za pohlep, nadalje preprečevanje pohlepa, ki je že v svojem procesu, in nazadnje preprečevanje razvoja nastalih posledic zaradi pohlepa. Vse tri ravni pa bi vsebovale eno-edino, osnovno in univerzalno srčiko, ki bi ji rekli ozaveščanje samega sebe in svojih misli ter dejanj. Kdaj? Takoj zdaj. 

Besedilo: Rajko Škarič

TIŠINA IN MIR

V tišini in miru se skriva velika zdravilna moč. To je čas, ko se človek zateče k sebi ter se odmakne hitrega, stresnega življenjskega ritma. Živimo v okolju, v katerem nenehno vlada hrup, zato so naše misli ves čas v višji, stresni prestavi. Ugasnite televizor, telefon in druge naprave ter se sprostite z glasbo tišine, ki je nadvse koristna za organizem in čustveno stanje. Vsaj za nekaj minut na dan se odmaknite v miren kotiček, v katerem se lahko osredotočite na svoj notranji prostor miru in tišine.

ALOHA

Aloha" je znan pozdrav in način prijateljskega sprejemanja, po katerem so znani staroselci havajskih otokov. Toda ta pojem pomeni hkrati tudi poseben način reševanja katerekoli težave, uresničevanja kateregakoli cilja in doseganje kakršnegakoli stanja uma in telesa želimo, z blagoslovom.
V havajskem jeziku pomeni "aloha" mnogo več kot enostavno "zdravo", "nasvidenje" ali "ljubezen". Globlji pomen besede je "radostno (oha) dajanje (alo) življenjske energije (ha) v sedanjosti (alo)"

Ko dajemo to energijo se usklajujemo z univerzalno (Božansko) energijo, ki jo staroselci Havajev imenujejo mana. In ravno v sodelovanju s to posebno silo leži skrivnost resničnega zdravja, sreče, bogastva in uspeha. Način je tako enostaven, da na njega vedno pozabimo. Spomnimo se spet. To je to.
Blagosloviti nekaj pomeni priznati ali opaziti pozitivno vrlino, lastnost ali stanje, z namero, da se to, čemur se daje priznanje, poveča, traja ali uresniči. Z blagoslovom lahko spremenimo svoje življenje, dosežemo vse, kar si želimo...


...ker pozitivna usmeritev pozornosti v umu prebudi ustvarjalno univerzalno energijo, ki steče skozi nas. Čim več univerzalne energije teče skozi nas, bolj se naša lastna energija usmerja navzven. Blagoslovitev nekoga ali nečesa pa je tudi ena od mogoče redkih priložnosti, ko ne iščemo koristi le za sebe temveč odpremo srce za nekoga drugega, obidemo s tem vse mogoče podzavestne strahove in blokade v zvezi s sabo, naše usmerjanje pozornosti na lepo v nekom drugem pa povečuje to isto blagostanje tudi v naših življenjih. Najlepše v tem procesu je prav to, da blagoslov, ki ga dajemo drugemu, pomaga vsem. Dajanje nas bogati.


Blagoslov se lahko daje mentalno ali s polaganjem roke, toda običajen in najlažji način je besedni.
Občudovanje - kompliment ali pohvala nečesa dobrega. "Kako lep sončni zahod." "Všeč mi je tvoja obleka." ali "Zabaven si."
Podpora - zelo jasen blagoslov za povečanje ali trajanja nečesa. "Naj bo blagoslovljena lepota tega drevesa." "Blagoslovljeno zdravje tvojega telesa."
Zahvala - izraz zahvale za dobrobit, ki obstaja ali se dogaja. Na primer: "Hvala Ti Bog, za pomoč." "Hvaležen sem za dež, ki hrani zemljo."
Pričakovanje - blagoslov prihodnosti, na primer: "Imeli bomo krasno zabavo", "Naj je blagoslovljeno povečanje Tvojih prihodkov", "Hvala za mojo popolno ženo/popolnega moža", "Srečno pot", "Naj Ti veter vedno piha v hrbet".

Da bi bil blagoslov čist in močan, je treba zmanjšati ali prenehati s tistim, kar ga izničuje, s kletvo. Ne gre psovanje ali grde besede pač pa za vse, kar je nasprotno blagoslovu; za kritiziranje namesto občudovanje, dvom namesto podpore, obtoževanje namesto zahvale, skrb namesto zaupanja. Kadarkoli naredimo nekaj od tega, izničimo del moči blagoslova. Bolj se obračamo h kletvi, težje se bo blagoslov uresničil in dlje bo rabilo Dobro, da bi se manifestiralo. Več blagoslovov dajemo, bolj smo blagoslovljeni.

Serge Kahili King

About Energy Healing Tesla Metamorphosis

O Energy Healing Tesla Metamorfoze 

Kaj je to:  Ta energija zdravljenje modalnost izkorišča energijo valov iz etra, poznamo kot odpove Tesla, po slavni fizik in inovatorja Nikola Tesla, ki je odkril te odpove in je njihovo uporabo za zdravljenje.

Kako deluje : Podobno kot Reiki ali Re-vezivnega zdravljenje, to modalnost ne zahteva uporabe kakršne koli opreme. To je odvisno od sposobnosti psihoterapevtovega pozovejo in izkoristiti zelo specifične energije valov iz etra.

Nega počuti kot čudovito žareč sijaj, ki teče skozi in okoli vas. To obravnava celotno osebo, vključno s telesa, čustev, uma in duha ustvarja številne koristne učinke, ki vključujejo sprostitev in občutek miru, varnosti in blaginje. Mnogi so poročali o čudežnih rezultatov.

"Tesla metamorfoza I"  pritegne veliko zanimanje med znanstveniki, saj stranke poročajo ozdravljenja od številnih bolezni, ki se štejejo za neozdravljivo, kot so rak, AIDS, lupus, poškodbe hrbtenice, celo ozdravitve od prirojenih okvar. Tudi ozdravljenja zgodi zelo hitro. Večino časa, tri seje dovolj. Tesla zdravilne oblike, izkazala za dobro delo z otroki in živalmi.

 "Tesla metamorfoza III"  je še bolj pomembno kot zdravljenje. To je proces "svetlobnega telesa Metamorfoze", ki očisti dušo in sproži razvoj zavesti in razvoja na vseh drugih ravneh: fizičnih, mentalnih, čustvenih in duhovnih.

Z izvajanjem svetlobno telo zelo natančno sl Proces osebe, je vložena v poravnavi s svojo 13 ^th  seva DNK, s središčem planeta Zemlje in središča galaksije, tako da, ko usklajena, ljudje zaščiteni pred neugodnim negativnega vpliva morebitnih sprememb na Zemlji magnetizem.

Tesla metamorfoza III se izvede samo enkrat v življenju, v dvodnevnem procesu.

MOŽ, KI JE OZDRAVIL RAKA

Zgodba ozdravitve raka

 

Jaz se spominjam iz otroških let, da so ljudje velikokrat pili vino s sodo bikarbono, ker jim je tako dobro delo.

Iz svoje prakse pa lahko rečem, da že 25 let priporočam: če si izčrpan,

utrujen, se slabo počutiš, si brez energije ali ko začutiš, da se nekaj

kuha v telesu (prehlad, gripa....), čimprej si naredi kopel iz soli (zelo

dobra je himalakjska sol- večjo količino) in kar nekaj sode bikarbone in se

namakaj 15-20 minut in ne premišljuj (bodi samo opazovalec vseh misli, ki

se podijo po tvoji glavi...).

To potegne iz tebe negativno energijo in pomaga pospešiti prosces obnove in

zdravljenja.

Včasih so najenostavnejše rešitve, v RESNICI tudi najučinkovitejše in

najcenejši, če si le dovoliš poizkusiti, brez predsodkov in brez vnaprej

določenih misli: bo ali ne bo pomagalo. Si samo opazovalec.

Pošljite to naprej, mogoče pa kakšnemu lahko rešite življenje.

Lep dan še naprej, želim!

 MOŽ, KI JE OZDRAVIL RAKA

Pred več kot letom in pol je imel 65-letni Vernon Johnston iz Floride raka

prostate, metastaze pa so se razširile tudi že na kosti. Zdravniki so po

številnih preiskavah oznanili, da gre za agresivno obliko raka, v njegovem

zadnjem izvidu februarja 2008 pa je tudi pisalo, da je rak prešel že v IV.

fazo (podatek, da faza V ne obstaja, pove vse ...). Sin mu je omenil, da naj

bi raka pomagalo zdraviti bazično okolje v telesu. Vernon je bil nekaj dni

preveč v šoku, da bi se tega spomnil. Potem je sedel za računalnik in začel

raziskovati. Odločil se je poskusiti s cezijevim kloridom. Ta je močno

bazičen (zmanjšuje kislost v telesu) in po pripovedih številnih ozdravljenih

napada raka "od znotraj".

Naročil je torej cezijev klorid. A usoda je hotela, da so njegovo naročilo

izgubili (tako je Vernon svoj cezijev klorid prejel šele, ko je bil že

zdrav in raka ni bilo več ...) Mislim, da si lahko vsi predstavljamo, kako se

počutiš, če imaš zadnjo fazo raka in ti metastaze že razjedajo kosti ...

zdravniki ti povedo, da ozdravitev ni mogoča, snov, ki si se je oklenil kot

zadnje rešilne bilke na planetu, pa ne prispe. Ne veš, ali ti je preostalo

še nekaj tednov, ali morda celo zgolj še nekaj dni ... Verjetno bi bil vsak

od nas pripravljen narediti karkoli.

Zatekel se je nazaj na splet in našel knjigo dr. Marca Sircusa, Rich Man's,

Poor Man's Cancer Treatment (Bogataševo in reveževo zdravilo za rak) in se

odločil poskusiti s sodo bikarbono (imenovano tudi natrijev bikarbonat).

Kupiti jo je mogoče v vsakem supermarketu. Soda bikarbona je prav tako

močno bazična, le da je veliko cenejša od cezijevega klorida (tudi sama sem si

pomagala s sodo bikarbono, ko sem si ozdravila diabetes - še eno od bolezni

sodobnih dni, za katero uradna medicina trdi, da ni ozdravljiva ...).

Seveda najdemo številne nejeverne Tomaže in ljudi, ki zdravilne lastnosti

poviševanja pH-ja v telesu (pH vrednost nad 7 pomeni, da je okolje bazično)

dajejo v nič, trdeč da je vse to larifari in da poceni prašek, ki sodi v

shrambo, ne more biti zdravilo za rak - ali za karkoli drugega, če smo že

ravno pri tem. Spet drugi menijo, da moramo bazičnost poviševati le z

dragimi preparati (kakršni se dobijo tudi pri nas). Potem so tudi še

takšni, ki v sodo bikarbono verjamejo, vendar trdijo, da s peroralnim jemanjem

ozdravitve ni mogoče doseči, saj jo je treba dajati bolniku intravensko.

Vernon te zadnje možnosti ni imel - zelo težko boste našli zdravnika, ki bo

pripravljen izvesti kaj takšnega. Zato je jemal sodo dvakrat na dan s

kozarcem vode in črno melaso. Več o njegovem protokolu zdravljenja lahko

preberete na njegovi spletni strani My Dance with Cancer:http://www.phkillscancer.com

Soda bikarbona v kozarcu vode je bila njegovo edino upanje, pa čeprav je na spletu pisalo, da na kostnega raka žal ne deluje.

Kupil si je tudi lističe za testiranje pH-ja v urinu. Uspelo mu je pH urina

za pet dni zapored spraviti na vrednost 8,5 (kar je za urin izjemno visoka

vrednost). Ko so 12 dni pozneje pri onkologu ponovili test, metastaz v

kosteh ni bilo več, vrednost njegovega PSA testa (PSA je kratica za

prostate specific antigen, ta antigen pa je marker, s pomočjo katerega ugotavljajo

raka prostate) pa se je s 23,3 znižala na 0,1.

Na spletu je namreč prebral, da rakave celice pri pH vrednosti 7,5

Prenehajo rasti in preidejo v t.i. speče stanje, pH vrednost 8,5 pa jih ubije.

Podatek  je dobil, kot se to pogosto zgodi, od neznanega moškega na internetu, ki si

je rak prostate na enak način pozdravil tudi sam in je svojo izkušnjo želel

prenesti še drugim (le da je on uporabil za zviševanje pH-ja cezijev

klorid). Ta moški mu je tudi povedal, da rakave celice ljubijo sladkor,

zato je vedno priporočljivo jemati sredstvo za zviševanje pH vrednosti z nečim

sladkim, ker tako "zdravilo" najhitreje spravimo v celice. Neznanec je pri

sebi uporabil med, Vernon pa medu ni imel pri roki in je zato uporabil črno

melaso.

Njegovo zdravljenje je trajalo vsega 11 dni.

Poleg sode bikarbone je Vernon izvajal tudi samozdravljenje z globokim

dihanjem, ki vsa tkiva prepoji s kisikom, jemal pa je tudi naslednja prehranska dopolnila (navedene so dnevne količine):    kalcij 3000 mg   vitamin D3 10,000 IU   alfa lipojska kislina 100 mg   CoQ10 200 mg   pegasti badelj 1000 mg   ehinaceja 500 mg   kalij 200 mg

Grem stavit, da se mu njegov onkolog niti z besedico ni upal omeniti, da prehranska dopolnila "ne delujejo". (Rada bi tudi videla tistega, ki bi takšne dnevne količine znal doseči s hrano ...)

Zdravljenje raka stane 0,50 EURO, kolikor je treba v Eurospinu odšteti za

polkilogramski zavitek sode bikarbone. Vse tisto mučenje - obsevanje,

zastrupljanje telesa s kemoterapijo, slabosti, izpad las in drugi grozljivi

stranski učinki niso potrebni. Oziroma so potrebni samo, če vprašate

svojega saj veste koga ...Soda bikarbona deluje seveda tudi preventivno in jo

lahko zaužijemo z vodo - n.pr. pol žličke z velikim kozarcem vode vsak dan

ali pa vsaj ob tisith dnevih, ko smo jedli stvari, ki v telesu povečujejo

kislost.

Ostanite zdravi in povejte naprej.

PREBUDIMO SE - NIKOLI NI PREPOZNO

                                O PREBUJENJU

                                                         Anthony de Mello

Duhovnost pomeni prebujenost. Mnogi, četudi se tega ne zavedajo, spijo. Rodijo se speči, živijo speči, speči

se poročijo, speči vzgajajo otroke, tudi umro speči, ne da bi se sploh kdaj prebudili. Nikoli ne razumejo lepote tega, kar imenujemo »človeško življenje«.Lani sem na španski televiziji videl tole zgodbo: Neki gospod je potrkal na sinova vrata. »Jaime,« reče, »zbudi se!« Jaime odgovori: »Nočem vstati, papa.« Oče zavpije: »Vstani, moraš v šolo!« Jaime pravi: »Nočem iti v šolo.« »Zakaj ne?« vpraša oče. »Iz treh razlogov,« reče Jaime. »Prvič, ker je tako dolgočasno; drugič, ker mi otroci nagajajo, in tretjič, ker sovražim šolo.« Oče pa pravi: »Jaz pa ti bom povedal tri razloge, zaradi katerih moraš v šolo. Prvič, ker je to tvoja dolžnost, drugič, ker si star petinštirideset let, in tretjič, ker si ravnatelj.« Prebudite se, prebudite se! Odrasli ste. Preveliki ste, da bi spali! Prebudite se! Nehajte se igrati s svojimi igračami Večina ljudi pravi, da želijo prerasti otroški vrtec, toda ne verjemite jim! Zares jim ne verjemite! V resnici želijo, da jim popravite polomljene igrače. »Vrni mi mojo ženo. Vrni mi mojo službo. Vrni mi moj denar, moj ugled, moj uspeh.« To je vse, kar želijo; želijo nazaj svoje igrače. To je vse. Vsak dober psiholog vam bo povedal, da ljudje v resnici ne želijo ozdraveti. Želijo le olajšanje, kajti ozdravljanje je boleče. Prebujanje je namreč neprijetno. V postelji vam je lepo in udobno, zbujanje pa vas razdraži. Zato moder guru ne poskuša ljudi prebuditi. Upam, da bom moder in vas nikakor ne bom poskušal buditi, če spite. To v resnici ni moje delo, četudi vam včasih rečem: »Zbudite se!« Če boste s tem kaj pridobili, dobro, če ne, škoda! Kot pravijo Arabci: »Dež je povsod

enak: toda v močvirju povzroči rast trnja, v vrtu pa rast cvetja.«

V TEM LETU POSKRBIMO ZA SEBE

IMEJMO SE RADI. MI SMO KREATORJI SVOJEGA ŽIVLJENJA. NE ZGUBLJAJMO ENERGIJE ZA OBSOJANJE DRUGIH. PORABIMO ENERGIJO ZA SEBE, ZA LJUBEZEN DO SEBE , HRANJENJE SVOJE DUŠE...VSAK IMA PRILOŽNOST, DA LAHKO DOSTOJNO IN ZDRAVO ŽIVI. ODPRIMO SI OČI IN POSLUŠAJMO SVOJE ŽELJE, KI NAS PELJEJO NA POT RADOSTI, ZDRAVJA, VESELJA...NE DELAJTE SI BLOKADE V SVOJEM ŽIVLJENJU. DELO NA SEBI IN LJUBEZEN DO SEBE, DAJE ČUDOVITE REZULTATE..SREČNO POT VAM ŽELIM V TEM LETU IN ZAČNIMO DANES....

NATAŠA

Nekoga moraš imeti rad, pravi Ivan Minatti v pesmi. Koga torej? SEBE moraš imeti rad! Sebe v vseh ob likah, sebe celega, sebe točno takšnega kot si. Ko ljubiš sebe, lahko tudi drugega.

Ljubezen do sebe je prvi korak ljubezni. Drugi korak je ljubezen do drugega, vendar brez prvega koraka ne moreš naresti drugega…Ljubezen moramo torej najprej najti pri sebi, v sebi, saj jo šele tako  lahko potem delimo z drugim. Tistega, česar nimamo, ne moremo deliti, kajne?

Ljubezen do sebe pomeni:

1. da se sprejemamo takšne, kakršne smo – tudi žalostne, jezne, potrte. Tudi to smo včasih. V takih trenutkih se ne »potlačiti« oziroma utišati, temveč se vprašajte, zakaj ste na primer jezni, kaj vas je prizadelo. Pomagajte si razumeti svoje čustvo – s tem si boste pokazali, da se sprejemate tudi, ko ste jezni. V nobenem primeru ne preslišite sebe, temveč bodite pozorni na svoje občutke, saj to so vendar vaši občutki, to ste vi. In če jih boste skušali prikriti oz. ignorirati, boste trpeli vi;
2. da se razumemo in se ne obsojamo, ko nam kaj ne uspe kot smo si zamislili. Zavedajte se, da VEDNO naredite vse po svojih najboljših močeh. In ko vam kaj še vedno ne uspe, to ni zato, ker se niste dovolj potrudili (kot ste najbrž velikokrat slišali, ko ste bili majhni), temveč zato, ker vsega še ne znate. Spomnite se na otroka, ki se šele uči jesti sam z žlico – najprej je večina hrane okrog krožnika, pa ne zato, ker to dela zanalašč, temveč zato, ker bolje še ne zna. Z vajo, potrpežljivostjo in vztrajnostjo mu enkrat le uspe. Tako je tudi z vami – zato naslednjič, ko vam nekaj ne uspe, poglejte nase z razumevanjem, da tega še ne znate in si dajte tako spodbudo za naslednji korak;
3. da poskrbimo zase in za svoje potrebe vedno in v vsakem trenutku (seveda ne egoistično in nespoštljivo do drugih ljudi). To, da poskrbimo zase, je naša odgovornost do sebe – kdo pa bo poskrbel za nas, če ne mi sami? Če potrebujemo počitek, si ga vzemimo, če smo lačni, jejmo, če potrebujemo mir in tišino, se odmaknimo v tih in miren kotiček – dajmo si to, kar potrebujemo, pa čeprav bo mogoče naša okolica mnenja, da se to in to ne spodobi, da tega pa res ne potrebujemo.

Z ljubeznijo do sebe raste naše samospoštovanje in samozaupanje – vedno bolj spoštujemo vse, kar smo (naše lastnosti, naš fizični izgled) in hkrati raste občutek, da se nase lahko vedno zanesemo. Postanemo bolj suvereni, pogumni in lažje stopamo po svoji življenjski poti.

Tinkara Filač

KAJ JE HO'OPONOPONO

Ho'oponopono je starodavna Hawaiian proces reševanja problemov, ki je prilagojen za uporabo z današnjo Morrnah Nalamaku Simeon, Kahuna Lapa'au, ki je bila priznana kot Havaje Živeti bogastvo "v letu 1983

Opredelitev Ho'oponopono kaj bi lahko našli na internetu, je: ". Ho'oponopono proces sproščanja strupenih energij v sebi, da bi vpliv Božanskega skozi misli, besed, dejanj in dejanj prevodu" Ho'o "pomeni" vzrok " in "ponopono" pomeni "popolnost".

Ena od glavnih značilnosti procesa Ho'oponopono je, da je oseba, ki uporablja proces sprejemanja 100% odgovornost za problem, ki ga želi rešiti. V tradicionalni pristop k reševanju ali zdravljenje težav, problem reševalec začne s prepričanjem, da je vir problema z osebo, ki ima težave, in meni, da je njegova dolžnost, da pomaga pri premostitvi težav. Vendar, da bi postala učinkovita problem rešiti, mora reševalec biti pripravljeni sprejeti 100% odgovornost za ustvarjanje problematično situacijo, da ga je treba pripravljen videti vir problema leži sama v sebi, in ne oseba, ki ima težave. Reševalci nisem opazil, da so vsakič, ko je problem vedno tam!

Občutek 100%, odgovorne za problem realizacije Reševalec omogoča, da je 100% odgovoren za njeno reševanje. Z uporabo Ho'oponopono procesa Solver je sposoben obrniti negativne misli v sebi in osebo, ki ima problem popolne misli o ljubezni.

Kako si zamenjati negativne misli s pozitivnimi mislimi v reševalca problemov in njegove družine, sorodnikov in prednikov, so nadomestili tudi osebo s problemom in njegove družine, sorodnikov in prednikov. Ho'oponopono proces omogoča Reševanje težav neposredno delo od prvotnega vira, ki se lahko obrnejo negativne misli v ljubezni.

Pri reševanju problemov z uporabo Ho'oponopono procesa, Solver težav, povezanih s prvotnim virom, kar drugi imenujemo ljubezen ali Bog. Medtem ko je povezava vzpostavljena, problem rešiti, potem sklicuje LJUBEZEN obrniti negativne misli (pomnilniških v podzavesti) v njem, ki so realizirani kot problem za njega, potem pa osebo s težavo. Privlačni proces kesanje in odpuščanje, ki ga je reševalca problemov, na primer: "Žal mi je za negativne misli v meni, ki povzročajo težave za mene in za osebo, ki ima težave, prosim odpusti mi."

V odgovor na kesanje in odpuščanje reševanje problemov, ljubezen začne mistični proces pretvorbe negativnih misli. V tem duhovnem procesu popravku, LJUBEZEN najprej nevtraliziranje negativnih čustev, ki povzročajo težave, ali so jeza, strah, jeza, krivda ali zadrega. Naslednji korak se nato spusti LJUBEZEN nevtraliziramo energijo misli, da jih puščajo v stanju praznine ali resnične svobode. Ko imate prazen um in brezplačno, jih imam potem se napolni. Kot rezultat, je reševalec težav obnovljena v ljubezni, zato oseba, ki ima problem, kot vsi ostali vpleteni v isto težavo.

Miracle Ho'oponopono proces je, da začnete videti same novega v vsakem novem trenutku, ki se začne po vsem cenijo, čiščenje starega spomin ali razmišljate vzorcev v podzavesti, ki uporabljajo obnovljive vire proces ljubezni.

Ho'oponopono proces čiščenja

Sestavljen je iz treh elementov, in sicer: kesanja, odpuščanja in preoblikovanju (angl. pretvorba). To je prošnja, ki jih zavestni um začela z božansko inteligenco za preoblikovanje spomin, vsebovane v podzavesti, ki Void (angl. ničen).

Ko Atonement, zavestni um priznava svojo odgovornost za oblikovanje, sprejemanje in kopičenje pomnilnika v vaši podzavesti, da ponovite problem znova in znova. Skupaj s kesanjem, odpuščanje zahteva zavestni um, da Božanske inteligence za preoblikovanje spomin v podzavesti v praznino. Zavestni um ni le žalosti, ampak tudi prošnjo za odpuščanje božansko inteligenco. Po tem Božanska inteligenca nevtralizirati in sprostitev spomin iz podzavesti v praznino. Pretvorba je možna le z božansko inteligenco.

Kaj se zgodi, je, da je Božanska inteligenca prevzame bolečo misel in jih ali čisto nevtralizira. Ne očisti osebo, kraj ali stvar. Očisti z energijo, ki je povezana s to osebo, kraj ali stvar. Torej je prvi korak Ho'oponopono proces čiščenja in energije. Po tem, nekaj čudovitega zgodilo. Ne samo, da energija se nevtralizira, tako se sprosti, in ga v celoti ostane nov nepopisan list. Budisti pravijo Void (angl. odpade).

Če želite delati Ho'oponopono, da ni treba vedeti, kaj je problem ali napako.Vse, kar je potrebno je, da opazite problem, ki ga sami zavesti v skušnjavo fizično, mentalno, čustveno, itd Ko opazite, vaša odgovornost je, da to misel in čustvo v glavi in ​​ko si čist to energijo, dajanje v obtok naslednji stavek v njej:

• "Žal mi je."
• "Prosim, oprosti mi."
• "Hvala."
• "Ljubim te."

Molitev, ki jih je ustanovitelj-Morrnah Nalamaku Simeon uporabljajo gre takole:

"Božanska ustvarjalec, oče, mati, sin, hči enega ... Če bi vas jaz, midva, moja družina, sorodniki in predniki so užaljeni, vaša družina, sorodniki in predniki so z mislimi, besedami, dejanji ali dejanji iz začetka naše ustanovitve do danes, Prosim za vaš odpuščanje ... Naj te očisti, očisti, sprosti in zmanjšati vse negativne pomnilniških blokov, energije in vibracije ter pretvorbo teh nezaželenih energije v čisto svetlobo ... Naj bo tako. "

Pri tem Ho'oponopono proces, edina stvar, ki je pomembna je, da se ohrani poudarek na Božanskim. Treba je ostati osredotočen na vrnitvi v praznino. Brez spomina. Brez programa. Praznina. Šele, ko smo brez lastnega in kolektivnega spomina, samo zato, da bomo lahko delovali v času ali preko božanskega navdiha.

Ko vidite čustva ali občutek. Vse, kar lahko naredite, je izpustil ta občutek. In čista. Očistiti. Očistiti. "Žal mi je.", "Prosim, oprosti mi.", "Hvala.", "Ljubim te.", "Ti si lepa / lep." Ali, z drugimi besedami, ali kesanje in odpuščanje, ki bo imelo za posledico pretvorbo čustev, ki so se pojavili in jih spremeniti v svobodi in ljubezni.

Mnogi gredo zdaj v iskanju odgovorov na težave šele, ko se pojavijo na neko fizično obolenje ali ko premakne na kak drug fizični dogodek. To je ponavadi samo voznik, ki nas je opozorilo, da začnete z učenjem o delih sebe, ki so povezane s to težavo. Kljub temu, da vedo, da je del mene, ki je bolan, bolj smo začeli opažati povezavo med mnogih drugih delih našega življenja in odnosov, ki jih imamo do njih. Šele takrat bomo lahko videli, da so mnogi deli nas, ki jih je treba očistiti.

Nekateri primeri ali ideje za čiščenje odnose z: staršev in prednikov, prijateljev, sodelavcev, telefaksu ali znancev, prostore, v katerih živijo, delajo ali preživljajo čas, planet Zemlja, nepravičnosti v svetu, denarja (želja, da bi, revščina, itd .), ljudje ali vrste ljudi, ki bi nas jezen, vas razburil, da ljubosumen, odvisno od tega, jezni ali povzroči katera koli druga negativna čustva, hrana (zdravo in nezdravo), cigarete, zasvojenost (čustva, alkohol, droge ...), strahovi , vojn na svetu, lakoto, gospodarstvo ... boste nadaljevali.

Če greste na dnevni osnovi z le nekatera od njih pa bo več kot dovolj, da bi čudo sveta, v katerem živimo.

Ho'oponopono - spomin ali Inspiration

Delujemo po spominu ali Inspirations. Memory mislil, navdih dovoljuje. Večina nas živi na osnovi pomnilnika. Ti preprosto ne zavedajo, ker smo v bistvu v nezavesti. Če pogledamo na svetu na ta način, Božanska inteligenca pošlje sporočilo iz vrha navzdol, v naših mislih. Vendar, če je naš spomin izčrpan, da lahko rečemo, da je v skoraj ves čas najbolj igral, ne boste slišali navdih, kaj šele, delujejo v skladu z njim. Kot rezultat, Divine beseda ne pridejo k nam, ker smo preveč zaposleni poslušanju starih navad in odločitev, ki že zdavnaj v naših glavah, da bi jih slišali.

Slika prikazuje način, kako to deluje, da bi dobili božanski navdih. Navdih prihaja iz božansko inteligenco, toda spomin je na voljo v nezavesti človeške rase.Program je prepričanje, programiranje delimo z drugimi, ko ste ga opazili v drugih. Naš izziv je, da počistite vse programe, tako da smo se znašli nazaj v praznino (angl. ničen), kjer smo lahko prejeli navdih.

Mnogi spomin deliti z drugimi. Ko opazite nekaj v drugi, kar vam ni všeč, to pomeni, da imate tudi v nas samih. Vaša naloga je, da očistite. Ko čiščenjem notranjosti, bo pustil tudi druge osebe. V bistvu, na koncu bo ostalo ves svet.

Le 15 bitov informacij je na voljo na zavestni um, ampak zato, ker je 15 milijonov bitov, ki se dogajajo okoli nas ves čas. Nismo sposobni razumeti vse elemente, ki se pojavljajo v naših življenjih. Zato moramo spustiti. Moramo verjeti.

"Žal mi je.", "Prosim, oprosti mi.", "Hvala.", "Ljubim te."

Vir:

• Morrnah Nalamaku Simeon, Kahuna Lapa'au